Vajo sta v sodelovanju s Fraportom Slovenija organizirala Stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov Ministrstva za obrambo ter Nacionalni forenzični laboratorij Ministrstva za notranje zadeve. Na vaji so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske, kriminalistične policije, Inštituta za sodno medicino, kranjskih poklicnih gasilcev in Civilne zaščite.

Vaja Zlomljeno krilo ima petnajstletno tradicijo je povedal glavni preiskovalec in vodja vaje polkovnik Mihael Klavžar ter dodal, da je namen letošnje vaje razširiti znanja in vedenja tudi na tiste, ki se prvi odzovejo v primeru letalske nesreče  – torej reševalce in gasilce.

Scenarij vaje je predvideval trk vojaškega transportnega letala in šolskega letala PC-9M, ki se je zgodil na nizki višini. Po trčenju je izbruhnil požar in stekla je reševalna akcija. Milan Dubravac iz Fraportove letalske akademije je povedal, da so prikazali postopke gašenja in reševanja ponesrečenih ter pristop do vojaškega letala. Na vaji so bili predstavljeni tudi postopki zavarovanja kraja nesreče in dokazov, identifikacije morebitnih nevarnih snovi in predmetov ter nevtralizacije le teh, postopki identificiranja žrtev ter ostali potrebni postopki za nemoteno preiskavo letalske nesreče.

Vajo si je ogledal tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin, ki je ocenil, da je bila današnja vaja učilnica na prostem za medresorsko sodelovanje različnih organov za preiskovanje letalskih nesreč v Republiki Sloveniji in dodal: »Vaja Zlomljeno krilo povečuje našo pripravljenost in usposobljenost zato, da preiskovanje letalskih nesreč teče čim bolj profesionalno. Pomembne so vse podrobnosti, da ne pride do napačnih zaključkov.«

Posebnost vaje je, da se je udeležujejo tudi civilne inštitucije in predstavniki letalske industrije. Tako se je v okviru vaje Zlomljeno krilo že pred desetimi leti pričelo vključevati brezpilotne letalnike. Iz tega razloga vaja velja kot inkubator uporabe novih tehnologij, procesov, taktike in strategije delovanja in upravljanja v kriznih razmerah. V zadnjih letih je vaja prerasla strokovne okvire preiskovalcev letalskih nesreč in postala vaja kriznega odzivanja s poudarkom na ustreznem upravljanju in obvladovanju tveganj v primerih kompleksnejših kriznih situacij. Namen vaje je vzdrževanje potrebne usposobljenosti preiskovalcev letalskih nesreč ter ostalih sodelujočih.

Vaje se udeležujejo tudi preiskovalci in strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije, Združenih držav Amerike in Madžarske.