Plenarno zasedanje, ki so se ga prvič udeležili tako predstavniki vlad, člani nacionalnih parlamentov in predstavniki evropskih institucij kot evropski državljani, je prvo soočenje v nizu razprav, ki želijo razviti zamisli državljanov v priporočila za evropske ukrepe. Državni sekretar Dovžan je v nagovoru izrazil upanje, da bo ta inovativen proces posvetovanj »okrepil demokracijo v Evropski uniji, ki jo danes mnogi žal ne iščejo v dialogu, ampak v konfrontaciji«.

Kot predstavnik vlade, ki bo 1. julija letos prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, je v nagovoru izrazil dve želji za konferenco. Prvič, da bi se integracijski proces Unije nadaljeval, razširil in tudi izboljšal. Drugič pa, da bi vse izkušnje s krizami, s katerimi se je Unija soočila v zadnjem desetletju, izrabili za izboljšanje njene odpornosti, povezanosti in še trdnejšega sodelovanja med državami. »Konferenca o prihodnosti Evrope je priložnost, da se pogovorimo o poti, ki naj jo ubere Evropska unija, da razvije višjo stopnjo odpornosti, ki ji bo omogočila, da v krizah ne bo le reagirala, ampak da bo postala resnični akter, tudi na globalni ravni«, je zaključil državni sekretar Dovžan. 

Slovenija bo kot edina država, ki bo tekom celotnega obdobja predsedovanja Svetu Evropske unije soočena s procesom te konference, zavzeto delovala v smeri uresničitve obeh ciljev. Na prvem plenarnem zasedanju je aktivno nastopil tudi poslanec državnega zbora Nik Prebil, ki je podprl delo konference in med drugim izpostavil potrebo, da prisluhne predlogom mladih. Kot državljan iz Slovenije je sodeloval še dr. Mark Pleško, ki je izrazil gorečo privrženost procesu povezovanja v Evropi ter spomnil na njegov pomen pri ohranjanju miru in pogojev za dober vsestranski razvoj sodelujočih držav.