Skoči do osrednje vsebine

Predstavljeni razvojni projekti lesne industrije

Danes je potekal 9. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, ki sta ga v okviru Dnevov slovenskega lesarstva organizirala Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, v sodelovanju z Lesarskim grozdom pri GZS, SRIP PSiDL, BF UL in Društvom lesarjev Slovenije. Dogodek je zajemal predstavitev aktualnih razvojnih projektov, primere dobrih praks in okroglo mizo.
Lesena miza in dva lesena stola

Primer predelave lesa v končne izdelke | Avtor: SPIRIT Slovenija

Razvojnega dneva se je s pozdravnim nagovorom udeležil tudi generalni direktor Direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Danilo Anton Ranc. Izpostavil je pomen izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter razvojnih projektov in inovacij za napredek v panogi. »Sodobne tehnologije nam omogočajo vedno več novih načinov rabe lesa, hkrati pa razpolagamo z izkušnjami in znanjem obdelave in predelave vse od okroglega lesa do najzahtevnejših končnih izdelkov,« je povedal.

Direktorat za lesarstvo zato organizira izobraževalne delavnice za mlade, sodeluje pri pripravi strokovnih študij, analiz in sledi njihovim ugotovitvam pri pripravi ukrepov ter spodbuja razvoj novih izdelkov s sofinanciranjem projektov podjetij preko razpisov. Lesna industrija je umeščena v novo Slovensko industrijsko strategijo in v Pametno specializacijo, ter zasleduje cilj predelave lesa v izdelke v obsegu vsaj 3 milijone m3 lesa letno. »Poskrbeti moramo, da bomo les predelali doma, samo tako bomo lahko v celoti izkoristili njegov potencial in pozitivne učinke za okolje in družbo,« je še poudaril direktor. 

Sledile so predstavitve aktualnih razvojnih projektov na temo lesnih kompozitov, vpliva podnebnih sprememb ter primeri dobrih praks uvajanja krožne ekonomije in digitalizacije.         

Na okrogli mizi so nato razpravljali o izzivih razvoja gozdno-lesnega sektorja v luči dvojne tranzicije (digitalno/zeleno) ter o priložnostih domačega in EU sofinanciranja razvojnih projektov v prihodnjih letih. V diskusiji so sodelovali predstavniki Biotehniške fakultete, Gozdarskega inštituta, Zavoda za gradbeništvo, GZS ter gospodarstva.