Portugalsko predsedstvo je za današnji neformalni svet določilo dve temi pogovora. Ministri pristojni za kmetijstvo so razpravljali na temo »Prehranski sistemi, inovacije in upravljanje naravnih virov«, ministri pristojni za ribištvo pa o »Prihodnost skupne ribiške politike«.

Prehranski sistemi, inovacije in upravljanje naravnih virov

Na neformalnem svetu so kmetijski ministri poudarili, da sta za prehod v trajnostno kmetijstvo oziroma tajnostne prehranske sisteme ključni Strategija »od vil do vilic« in Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Predvidevata naslednje zahteve in zaveze držav članic: kvantitativno zmanjšanje tveganja in uporabe pesticidov, zmanjšanje uporabe gnojil, povečanje kmetijskih zemljišč za ekološko kmetijstvo in povečanje kmetijskih površin s krajinskimi značilnostmi. Slovenija meni, da lahko načrtovane aktivnosti  znatno doprinesejo h gospodarskim in socialnim koristim lokalnih in regijskih skupnosti ter ustvarjanju novih delovnih mest. Minister dr. Jože Podgoršek je poudaril, da se zaveda, da bo prehod zahteven, vztrajanje na predhodnih načinih kmetovanja pa ne bi krepilo zagotavljanja preskrbe s hrano. Glavni razlog za to so ekološke grožnje kmetom, ki so jih prinesle podnebne spremembe. Zato Slovenija trajnostno kmetijstvo in proizvodnjo hrane ter prehransko varnost utemeljuje kot področje nacionalnega interesa. V osredje postavlja tudi  vlogo malih kmetov in kratke dobavne poti.

Prihodnost skupne ribiške politike

Ministri so poudarili, da je ključni cilj skupne ribiške politike zagotavljanje, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture okoljsko dolgoročno trajnostne in upravljane na način, da zagotavljajo gospodarske in socialne koristi, nova delovna mesta ter prispevajo k zanesljivi preskrbi s hrano. Zagotoviti mora tudi, da se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij ulovljenih vrst rib nad ravnjo, ki zagotavlja trajnostni donos. Zaradi tega se skupna ribiška politika reformira vsakih 10 let. Sedanje obdobje so bo izteklo leta 2022, tako da se bo reforma skupne ribiške politike izvedla v prihodnjem letu. Minister dr. Jože Podgoršek je poudaril, da se mora krepitev skupne ribiške politike ohraniti tudi v prihodnje. Predvsem z vidika zagotavljanja ustreznega odziva in odpornosti ribiškega sektorja na izzive, s katerimi se je ta srečeval med epidemijo COVID-19. Dodal je, da je potrebno pri tem ustrezno upoštevati specifike malega priobalnega ribolova in manjših ribiških sektorjev. Slovenija podpira tudi pravočasni sprejem uredbe o podaljšanju režima dostopa do voda, saj je ta ključnega režima za ribištvo v Evropski uniji in Sloveniji. Predlog začasne uredbe naj bi Evropska komisija podala še ta mesec.

Ministri se bodo ponovno srečali na formalnem Zasedanju sveta za kmetijstvo in ribištvo v Luxemburgu in sicer 28. 6 in 29. 6. Glavna naloga Portugalskega predsedstva bo doseči politični dogovor glede reforme SKP. Če Portugalskemu predsedstvu v Luxembrugu to ne bo uspelo, bo to nalogo prevzela Slovenija.