Za redno vzdrževanje vodotokov je na letni ravni potrebnih 25 milijonov evrov. Iz integralnega proračuna pa se za to namenja med 12 in 13 milijonov evrov, 'zaostanek' tako znaša okoli 120 milijonov evrov, kar se pozna že ob vsaki manjši vodni ujmi, ko vode prestopajo bregove in povzročajo škodo. Novela Zakona o vodah pa dovoli, da se iz Sklada za vode del sredstev uporabi za redno vzdrževanje gospodarske javne službe, kar bi bistveno pripomoglo k boljšemu vzdrževanju vodotokov že letos, predvsem pa tudi drugo leto. 

"Pojavila pa so se tudi prošnje, da bi lahko na obalnih in priobalnih zemljiščih umeščali določene objekte, kot so pomoli, pristanišča za ladjice..., zato se je tudi spremenil 37. člen. Ta je praktično zožil nabor objektov. Prej si lahko zaprosil za zoženje priobalnega pasu za vse objekte, sedaj je to možno le še za enostavne objekte in objekte javne rabe," je dejal direktor direkcije Roman Kramer.

Novela zakon določa pogoje, pod katerim se te objekte lahko umešča na obalna in priobalna zemljišča. "Objekte se lahko umesti le na že obstoječa stavbna zemljišča, pri tem pa se med drugim ne sme z nobenim posegom vodnih virov poslabšati količinsko ali kakovostno," je poudaril Kramer in ob tem še posebej izpostavil je 6. kriterij: "To je bistveno. Ta točka zagotavlja, da se nikakor ne sme posegati na noben vir pitne vode."

Direkcija RS za vode, ki presoja o umeščanju objektov na obalna in priobalna zemljišča, skrbi za to, da se v prostor ne umešča objektov, ki bi imeli kakršenkoli vpliv na pitno vodo oz. na podtalnico, in je zato največji varuh pitne vode, je zaključil direktor direkcije Roman Kramer.