Skoči do osrednje vsebine

Potrjena sprememba Programa razvoja podeželja 2014–2020 prinaša nova sredstva za prehodno obdobje

Na 19. seji, ki jo je vodil državni mag. Aleš Irgolič, se je včeraj sestal Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je med drugim obravnaval Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 v letu 2020, predlog desete spremembe Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014-2020) in spremembe meril za izbor projektov. Podana je bila tudi informacija glede priprave Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027.

19. seja Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja

19. seja Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja | Avtor MKGP

Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020 za leto 2020

Odbor za spremljanje PRP 2014–2020 je potrdil predlog Letnega poročila o izvajanju PRP 2014-2020 za leto 2020. Slovenija je uspešna pri črpanju sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in se uvršča nad povprečje EU. Na ravni celotnega PRP 2014-2020 je bilo do konca decembra 2020 skupaj odobrenih 88 % in izplačanih 70 % vseh razpoložljivih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je od začetka izvajanja objavilo že 83 javnih razpisov v višini 565 milijonov evrov. Prejetih je bilo 17.876, odobrenih pa 14.071 vlog. Uspešno je bila zaključena tudi sedma kampanja oddaje zbirnih vlog.

Deseta sprememba PRP 2014–2020

Odbor za spremljanje je po temeljiti razpravi obravnaval tudi predlog 10. spremembe PRP 2014–2020 in ga potrdil kot ustreznega za pošiljanje Evropski komisiji v potrditev.

Zakonodajni postopek v zvezi z izvajanjem skupne kmetijske politike po letu 2020 niso bili zaključeni pravočasno, da bi lahko države članice pripravile vse potrebne elemente za uporabo novega pravnega okvira in strateških načrtov SKP. Izvajanje PRP 2014–2020 v skladu z Uredbo 2020/2220/EU se podaljšuje za dve leti (prehodno obdobje) in za zagotavljanje kontinuitete je bilo Sloveniji dodeljenih dodatnih 244.715.217,00 evrov EKSRP sredstev.

Sredstva prehodnega obdobja se bodo namenila za nadaljnje izvajanje posameznih ukrepov, ki bodo še naprej prispevali k povečanju odpornosti kmetijske proizvodnje, v posodobitev in modernizacijo na živinorejskih kmetijskih gospodarstvih, v dobrobit živali, generacijski prenovi, pomoči za male kmetije, naložbam ekoloških in gorskih kmetov, v skupinske naložbe v skupno pripravo lastnih primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem (npr. zbirni centri, skladišča, hladilnice, pakirne linije in pripadajoča oprema), naložbe v gozdarstvo (nadaljevane sanacije gozdov, naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa in naložbe v pred industrijsko predelavo lesa) ter naložbe v povečanje odpornosti kmetijske proizvodnje (naložbe v rastlinjake, zasebne namakalne sisteme, namakalno opremo, ureditev trajnih nasadov…). Del sredstev pa bo namenjen tudi povečanju produktivnosti in učinkovitosti na področju predelave in trženja.

Zaradi epidemije COVID-19 so poleg kmetijstva na podeželju utrpele škodo tudi druge (nekmetijske) dejavnosti, zato je potrebna podpora ponovnemu zagonu in razvoju teh dejavnosti, da se poskrbi za krepitev gospodarske dejavnosti na podeželskih območjih in ohrani ali ustvari nova delovna mesta in s tem pripomore k ohranitvi poseljenosti na podeželju. Za ta namen so bila Sloveniji dodeljena dodatna sredstva za okrevanje kmetijskega sektorja in podeželskih območij Unije (EURI sredstva) v višini 73,3 mio evrov.

S sredstvi EURI se bodo podprle naložbe v izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih, naložbe v distribucijske centre, krožno gospodarstvo, tako za pridelavo kot predelavo kmetijskih proizvodov, naložbe v nekmetijske dejavnosti, podpora bo namenjena tudi vzpostavitvi in razvoju kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, projektom diverzifikacije dejavnosti na kmetiji in projektom Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) na področju tehnološkega razvoja ter okolja in podnebnih sprememb. Sredstva EURI se bodo namenila tudi posodobitvi namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, ter za naložbe namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, kot so naložbe namenjene ustreznejšemu skladiščenju živinskih gnojil, nakupu specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika, izgradnji kompostarn, tehnološki posodobitvi hlevov in nakupu opreme za živinske izločke.

Na podlagi spremembe PRP 2014–2020 bodo posledično spremenjene tudi izvedbene uredbe in po sprejetju le-teh na Vladi RS bomo lahko objavili načrtovane javne razpise.

Informacija glede priprave Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027

Od objave zakonodajnega svežnja za reformo SKP junija 2018 dalje na EU ravni poteka intenzivna obravnava. Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 26. in 27. maja 2021 ni bil dosežen politični dogovor z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede pogajanj za zaključek reforme SKP.

Zaradi zamika reforme se programsko obdobje 2014-2020 podaljšuje za dve leti, v 2021 in 2022. Sredstva iz nove finančne perspektive 2021-2027 za leti 2021 in 2022 se preusmerijo v izvajanje trenutnega programskega obdobja. Na račun podaljšanja obstoječega programskega obdobja za dve leti bo izvajanje Strateškega načrta 2023-2027 krajše.

Intenzivirajo se aktivnosti glede priprave Strateškega načrta 2023-2027. Trenutno poteka delo predvsem na intervencijah, intervencijskih strategijah, finančnem razrezu in kazalnikih. Potekajo razprave o posameznih vsebinah z deležniki in neformalno usklajevanje z Evropsko komisijo. Predvidoma konec junija bo sledila širša javna razprava o posameznih vsebinah Strateškega načrta 2023-2027. Jeseni pa bo sledila široka javna razgrnitev Strateškega načrta 2023-2027 in okoljskega poročila v okviru celostne presoje vplivov na okolje (CPVO). Do 31. 12. 2021 se bo predlog Strateškega načrta 2023-2027 uradno posredoval Evropski komisiji.

Dodatne informacije najdete na spletni strani Programa razvoja podeželja.

Člani Odbora za spremljanje PRP 2014-2020 so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, ter lokalnih skupnosti. V Odboru za spremljanje so zastopani tudi organi in organizacije, zadolžene za varovanje okolja in enakost spolov. Skupaj je v Odboru za spremljanje zastopanih 34 različnih javnih in zasebnih institucij ter organizacij.