Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Anton Harej na okrogli mizi na temo »Priložnosti lesne industrije – Zeleni dogovor in načrt za okrevanje in odpornost«

Anton Harej, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je danes sodeloval na okrogli mizi na temo »Priložnosti lesne industrije – Zeleni dogovor in načrt za okrevanje in odpornost«. Prisotni so spregovorili o izzivih prehoda v ogljično nevtralno in digitalizirano družbo ter krepitev vloge lesa pri blaženju klimatskih sprememb.

DS Anton Harej se je udeležil okrogle mize na temo »Priložnosti lesne industrije – Zeleni dogovor in načrt za okrevanje in odpornost«.

Državni sekretar Anton Harej | Avtor MKGP

Poudaril je, da je ministrstvo zadolženo za izvajanje politike na področju gozdarstva in prve predelave lesa, ki se v EU šteje pod gozdarstvo. Ta del podpiramo s spodbudami iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, za kar smo v tem programskem obdobju skupaj namenili 51,8 milijona evrov, in sicer v okviru Naložb v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti  ter Naložb v pred industrijsko predelavo lesa. S podobnimi naložbami želimo nadaljevati tudi v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, in sicer načrtujemo ukrep: Naložbe v primarno predelavo lesa in digitalizacijo.  Namen teh naložb je vzpostaviti ustrezno velike, sodobne obrate za pred industrijski obseg predelave lesa ter modernizacija in digitalizacija strojne opreme obstoječih žagarskih obratov.

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost je ministrstvo zagotovilo 11,82 milijona evrov za projekt E-GOZDARSTVO oziroma digitalizacije prvega člena v gozdno lesni verigi. S navedenimi sredstvi želimo zagotoviti, da bodo podatki o gozdovih v realnem času dosegljivi preko e-lastnika in informacijskega sistema vsem deležnikom, uvesti e-postopke, povezati podatke o gozdovih s podatki o tržnih storitvah za lastnika gozda.

V okviru Evropskega zelenega dogovora pa bo predvidoma 20. julija 2021 Evropska komisija objavila tudi novo Strategije EU za gozdove, ki je pomembna za zagotavljanje vključujočega pristopa do vseh funkcij gozdov in ustrezne koordiniranosti in uravnoteženosti politik EU. Gozdovi imajo namreč pomembno vlogo pri doseganju ciljev različnih EU politik, kot so ponor ogljika, podpora lesnim proizvodom, nadomestilo fosilnih materialov in goriv, kot tudi varstvo biotske raznovrstnosti ter razvoj podeželja in zelenih delovnih mest. Med vsemi cilji je potrebno doseči ravnovesje, ki bo omogočalo zagotavljanje vseh funkcij gozdov. Med prioritetnimi dosjeji slovenskega predsedovanja Svetu EU je tako predvidena tudi obravnava nove Strategije EU za gozdove na Svetu, s ciljem priprave Sklepov Sveta.