Minister Hojs je dejal, da si bo Slovenija pri Paktu o migracijah in azilu kot naslednja predsedujoča Svetu EU prizadevala za napredek pri pogajanjih o zakonodajnih aktih s področja migracij in azila. Glede predloga uredbe o upravljanju azila in migracij je minister poudaril, da podpiramo pripravo dodatnih simulacij, »ki morajo vključevati tudi postopke na meji in solidarnost. Le tako bomo dobili jasno sliko, kakšno breme si bodo države članice dejansko morale deliti.« Podpredsednik Schinas je zagotovil podporo Sloveniji pri pogajanjih s sredozemskimi državami in iskanju soglasja pri predlogu uredbe o agenciji EU za azil, s čimer bi okrepili mandat Evropskega podpornega azilnega urada.

Komisija je 2. junija letos predstavila Strategijo prihodnje ureditve Schengena in predlog revizije uredbe o schengenskem evalvacijskem mehanizmu, ki bosta obravnavana prav v času slovenskega predsedstva. »Slovenija pozdravlja novo strategijo, ki je načelno dobro pripravljena,« je poudaril minister, »podrobnosti še preučujemo, te pa so po navadi ključne, velik dosežek bi bil, če bi članice dosegle soglasje, da bodo priporočila postala obvezujoča.« Prav tako morajo biti kontrole na notranjih mejah uvedene le v nujnih primerih, sorazmerne in začasne. Ob tem je treba za dosego cilja, torej schengenskega območja brez kontrol na notranjih mejah, okrepiti nadzor zunanjih meja.« Naš cilj je polno delujoče in odporno schengensko območje. »Čimprej moramo operacionalizirati nove pristojnosti Frontexa z vzpostavitvijo stalne enote in to enoto tudi optimalno uporabiti za krepitev nadzora najbolj izpostavljenih delov zunanje meje, kar vključuje tudi Zahodni Balkan«, je dejal Hojs.

Vse države članice moramo bolj odgovorno pristopiti k izvajanju ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti iz schengenskega ocenjevalnega mehanizma. Pri tem se je minister Hojs zavzel za skrajšanje celotnega ocenjevalnega cikla in njegovo večjo učinkovitost. Zagotovil je, da se bo Slovenija med predsedovanjem potrudila doseči čim večji napredek, da bo lahko uredba o schengenskem evalvacijskem mehanizmu čimprej sprejeta. Poudaril je tudi stališče Slovenije, da podpira širitev schengenskega območja.

Na področju notranje varnosti se bo Slovenija osredotočila na zagotavljanje visoke ravni varnosti v EU, pri tem pa je ključno boljše in okrepljeno policijsko sodelovanje. Slovenija podpira okrepljen mandat Europola. Zato bo glavna prednostna naloga revizija mandata agencije, da bo uspešno delovala in postala ključna za sodelovanje med organi kazenskega pregona, je dejal Hojs. Tu je še poudaril, da je Zahodni Balkan politična in strateška prednostna regija Slovenije. Okrepiti je treba policijsko sodelovanje pri preprečevanju in preiskovanju spolnih zlorab otrok na spletu, čezmejnem iskanju pogrešanih oseb, še posebej otrok.