Predsednik vlade Janez Janša je najprej orisal razmere v svetu, v katerem diplomati predstavljajo interese Slovenije. Poudaril je, da smo še vedno v pandemiji, ki je marsikaj spremenila v mednarodnih odnosih in dodatno pospešila nekatere trende, ki so se nakazovali že prej. Nekatere države in celine so v tem času na področju razvoja in gospodarske rasti izgubile, druge pa pridobile. Novonastajajoča bipolarnost, v kateri bosta prevladali dve prevladujoči velesili, je še večje dejstvo, kot je bilo do zdaj.

Slovenija kot del Evropske unije in evropske monetarne unije se je spoprijela s številnimi težavami, ki jih je prinesla pandemija, med drugim tudi s padcem gospodarske rasti. Pandemija je po mnenju predsednika vlade "odplaknila" nekatere iluzije, kot so, da je svet globalen, da lahko tisto, česar nimaš doma, pridobiš kjer koli. Na preizkušnji sta bili tudi notranja povezanost in solidarnost znotraj Evropske unije. "Takrat, ko nimaš, težko deliš z nekom drugim."

V nadaljevanju nagovora je poudaril, da Evropska unija na pandemijo ni bila pripravljena v zadostni meri, kljub opozorilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki je leta 2017 pripravila priporočila tudi za Slovenijo. Predvsem ni bilo jasnih načrtov o ukrepih, ki bi omogočali stabilno ravnanje na podlagi dosedanjih izkušenj v pandemiji. Evropsko unijo je nesreča zajela v nemirnih časih, v času okrevanja po finančno-gospodarski krizi in krepitvi evra na eni strani ter krčenju Evropske unije in brexita na drugi strani. S krčenjem in vprašanjem, kako ta trend obrniti, se bomo po mnenju predsednika vlade ukvarjali tudi v prihodnje. Širitev Evropske unije je namreč okrepila gospodarstvo, omogočila širitev na nove trge in zagotovila znatno gospodarsko rast.

Izrazil je upanje, da je pred nami obdobje, ko se bo pandemija zaključila, ko bo brexit postal zgodovina in v katerem se bo treba spoprijeti z odgovorom na vprašanje, kako znova umestiti na vrh dnevnih redov širitev Evropske unije. Po mnenju predsednika vlade je treba priti do spoznanja, da če se na evropski celini ne širi Evropska unija, se širi nekdo drug. Širitev je strateški odgovor na različne izzive. "To, kar počne Turčija z nekaterimi politikami na Balkanu, je postavljanje noge med vrata, kar se tiče širitve." V naslednjih mesecih bo Slovenija skušala razčistiti navedeno dilemo. V Evropski uniji je večina držav naklonjena širitvi, so pa tudi države, med njimi velike, ki v širitvi Evropske unije vidijo težave. Evropa je navedeno sposobna rešiti, vendar pod pogojem, da se ne spoprime z novo krizo. Po mnenju predsednika vlade je navedeno lahko eden od strateških ciljev slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. "Če se bo Evropa ukvarjala s širitvijo, se bo manj ukvarjala z umetno ustvarjenimi problemi," je dejal premier Janez Janša.

Kot glavni izziv predsedovanja Svetu Evropske unije je predsednik vlade poudaril zeleni digitalni prehod. Evropska unija je relativno hitro našla soglasje o tem, kako z obsežnim gospodarsko-finančnim paketom odgovoriti na vprašanja okrevanja po pandemiji. Na področju zelenega prehoda pa bo po njegovem mnenju bistveno težje doseči soglasje. "Imamo 27 držav z različnimi ekonomijami. Veliko je odvisno od tega, kako se bo že na začetku naslovilo specifične probleme posameznih držav," je dejal premier Janez Janša.

Glavno pričakovanje glede Konference o prihodnosti Evrope je odgovor na vprašanje, kako bo Evropa videti v prihodnje, ne samo po stopnji blaginje, temveč tudi geografsko. Premier je opozoril na možnost formalne nadgraditve Evropske unije na področju strateške avtonomije in premikov na področju kibernetske varnosti. "Kibernetska varnost je nekaj, s čimer se vsaka posamična država v Evropski uniji ne more dovolj učinkovito soočiti glede na realne grožnje, ki smo jih deležni vsak teden." Evropska unija mora po mnenju predsednika vlade zgraditi skupni požarni zid na področju kibernetske varnosti in glede tega obstaja široko soglasje. "Ključni izziv, ki je pred Evropsko unijo in pred nami, je, da se Evropa stabilizira, se ponovno postavi na noge in si zastavi nadaljevanje strateškega cilja, del tega pa je zagotovo širitev," je zaključil premier Janez Janša.