Udeleženci okrogle mize (sodelovali so tudi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Nataša Poklar Ulrih ter predsednik uprave družbe Pivka perutninarstvo Janez Rebec) so skušali odgovoriti na vprašanja, zakaj potrebujemo tak inštitut ter kakšne dobrobiti tovrstna institucija prinaša kmetijstvu, živilski industriji in potrošnikom.

Slovenija je ena redkih držav EU, ki je področje hrane in kmetijstva vključila v sklad za okrevanje. V tem okviru je predvidena ustanovitev inštituta za hrano. »Inštitut za hrano bo vozlišče znanj in aktivnosti. Komuniciral bo s potrošniki ter iskal nove priložnosti. …(…) Inštitut bo križišče med potrebami primarnega, kmetijskega, živilsko-predelovalnega, gostinskega in tudi trgovskega sektorja. Namen inštituta je povezovanje vseh deležnikov med sabo,« je na okrogli mizi izpostavil minister dr. Podgoršek. 90 odstotkov primarnega sektorja namreč sestavljajo mala in srednja podjetja, zato tak inštitut nujno potrebujemo. V raziskovalnih ustanovah in podjetjih obstajajo in nastajajo nove tehnologije, obstaja tudi dobra oprema, vsa ta znanja, opremo in rezultate vseh raziskovanj pa je potrebno "spraviti v življenje, v podjetništvo", je izpostavil minister Podgoršek.

»Za vzpostavitev inštituta je predvidenih 5,3 milijona evrov. Podrobnosti glede načrtovanega inštituta še niso znane, nenazadnje je potrebno sklad za okrevanje in razvoj potrditi na ravni Evropske unije,« je še poudaril minister Podgoršek. Razpis za izvajalca bo predvidoma objavljen spomladi prihodnje leto.

»Skrajni rok za vzpostavitev inštituta je leto 2026, a si želimo, da bi zaživel prej,« je še povedal minister Podgoršek.