Raziskava je izšla v dneh, ko obeležujemo Evropski teden mladih, in predstavlja enega pomembnejših dogodkov na evropski ravni o mladih kot generaciji prihodnosti v Sloveniji in EU. »Raziskava ima več poslanstev, med njimi primerjavo med dejstvi skozi različna časovna obdobja, spremljanje vrednot, prioritet in problemov mlade generacije in prikaz sprememb v negativni in pozitivni luči. Raziskava pa je tudi pomemben signal za odločevalce o potrebah mlade generacije in priporočilih, ki se jih pričakuje kot pomoč mladim,« je na predstavitvi poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec. Kot izjemno pomemben vidik je izpostavila tudi, da bo ta raziskava v prihodnje omogočala tesno sodelovanje različnih vladnih resorjev ob zavedanju, da nam raziskava »pošilja številna sporočila, ki nam prikazujejo zahtevno sliko v ogledalu.«

Ugotovitve raziskave Mladina 2020 prinašajo številne negativne, a tudi pozitivne trende pri mladi populaciji. Med negativnimi izstopa duševno zdravje mladih, stres in strah pred brezposelnostjo, četudi podatki glede zaposlitev in prekernosti kažejo na izboljšanje razmer na trgu dela. Med negativnimi izstopa tudi stanovanjska problematika mladih, vendar so trendi po njihovi avtonomnosti zelo jasno izraženi in kažejo na odmik od dolgotrajnega bivanja s starši. »Kreativna generacija«, kot jo imenuje dr. Lavrič, pa kaže na več zanimanja mladih za kulturo, zdravje in šport, na večjo stopnjo okoljske ozaveščenosti in trajnostne naravnanosti ter izrazito dejavno državljansko držo mladih. V skupnem pogledu lahko po mnenju raziskovalcev govorimo o »sladko grenki« podobi današnje mladine.

Kot pomembno ugotovitev avtorji raziskave izpostavljajo tudi dejstvo, da so strukturni premiki v družbi glede vplivov na mlade večji kot pa epidemija sama, zato tudi poslabšanja duševnega zdravja ne pripisujejo zgolj zadnji težki situaciji oz vplivu t.i. korona krize.

Urad RS za mladino je kot naročnik raziskave v skladu z ZJIMS zavezan k spremljanju položaja mladih in učinkov, ki se sprejemajo na vladni ravni. Raziskava predstavlja za urad pomembno izhodišče za pripravo novih ukrepov, ki se bodo v prvi vrsti odražali v novem Nacionalnem programu za mladino za obdobje naslednjih devet let. Hkrati s tem pa Mladina 2020 omogoča tudi vpogled v preteklost in ugotovitev, s pomočjo katerih izvedenih ukrepov in s katerimi politikami, ki so bile oblikovane na podlagi predhodnih raziskav o mladini, smo pripomogli k boljšemu položaju mladih in kako uspešni smo bili pri tem. »Zato si bo Urad RS za mladino prizadeval, da bodo izsledki raziskave ustrezno naslovljeni in podkrepljeni z ukrepi ter z ustrezno finančno podporo,« je ob izidu dejala direktorica urada mag. Dolores Kores.

Mladina 2020 je nastajala v obdobju med majem 2020 in februarjem 2021. Izšla je v elektronski verziji in je dostopna na straneh portala mlad.si, Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. V kratkem bo izšla tudi tiskana verzija raziskave in angleška različica.

Mladina 2020 je izšla tudi v angleškem jeziku in je dostopna na spletni strani.