Okrožno sodišče v Ljubljani je največje okrožno sodišče, z največjim pripadom zadev. Namen srečanje s predstavniki sodišča je bil opraviti izmenjavo stališč in pogledov na aktualne in predvidene spremembe na zakonodajni in organizacijski ravni. Epidemija koronavirusa Covid-19 je zaznamovala delo vseh pravosodnih deležnikov, tako tudi sodne veje oblasti. Kot je na delovnem srečanju poudarila ministrica mag. Kozlovič, ''je potrebno učinkovitost dela sodišč  pogledati v luči epidemioloških razmer''. V letu 2020 je Okrožno sodišče v Ljubljani skupaj z notranjimi organizacijskimi enotami doseglo 98,0 % učinkovitost.

Prostorski pogoji sodnega okrožja in pomembnejše načrtovane investicije MP

Velik izziv, kar se je posebej problematično izkazalo v času epidemije, predstavlja prostorska problematika. Ministrstvo v mandatu ministrice mag. Kozlovič to problematiko naslavlja prioritetno. Že ob aprilskem obisku sodne dvorane Okrožnega sodišča v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, je ministrica izpostavila, ''da ministrstvo pospešeno izvaja aktivnosti za realizacijo projekta, ki je stal vse od leta 2013, to je izgradnja nove sodne dvorane''. Kot je ocenila ministrica, je obstoječe prostorsko stanje pravosodnih organov v Ljubljani slabo, saj so lokacije na katerih delujejo pravosodni organi razpršene in niso v lastništvu Republike Slovenije. 60 odstotkov prostorov v uporabi pravosodnih organov je razpršenih na več lokacijah in v najemu, za kar se plačuje več kot 4 mio evrov letno. Prostori so večinoma stari in omejeni za določene preureditve, ki jih zahtevajo nove zahteve poslovanja in tudi energetsko neučinkoviti.

Poleg izgradnje zaporov, nova sodna dvorana predstavlja  eno večjih investicijskih projektov na področju pravosodja. Kot je pojasnila ministrica v sklopu obiska, je cilj investicije nove sodne stavbe združitev prvostopenjskih sodišč na eni lokaciji, zagotovitev delovanje sodišč v prostorih, ki bodo v lasti Republike Slovenije ter vzpostavitev sodobnih delovnih pogojev in potrebne stopnje varnosti zaposlenim in obiskovalcem.

V novo sodno stavbo je načrtovano umeščanje več kot 1000 zaposlenih, ministrstvo pa načrtuje začetek del z zaključkom in vselitvijo v letu 2026.

Pomen digitalizacije v sodstvu

Predsednik sodišča je izpostavil povečano uporabo avdio-video konferenc v letu 2020, še bolj pa v tem letu. Ministrica za pravosodje je povedala, da je v teku tudi večji postopek za naročilo nove opreme za velike in srednje velike razpravne dvorane, v okviru katerega bo Okrožno sodišče v Ljubljani dobilo opremo za 6 dvoran in opremo za Službo za podporo oškodovancev. »Povečana uporaba avdio-video konferenčnih sistemov, tudi na podlagi razširjenih možnosti uporabe videokonferenc v kazenskem postopku, ki smo jih omogočili v noveli ZKP-O, je spodbudna« je dodala ministrica.

Sogovorniki na delovnem srečanju so posebej izpostavili tudi dogovor o urejanju spisa in določenega označevanja dokazov  v kazenskem postopku v okviru delovne skupine. Ministrica je pozdravila sodelovanje okrožnega sodišča v Ljubljani v pilotnem projektu Specializiranega državnega tožilstva in Policije (NPU, SKP LJ), v okviru katerega bo Policija v elektronski obliki skenirala zaseženo listinsko dokumentacijo v obsežnejših zadevah po dogovorjenih kriterijih, to dokumentacijo v elektronski obliki poslala na državno tožilstvo, to pa na sodišče. S pilotnim projektom bodo identificirane potrebne kadrovske, tehnične in druge prilagoditve pred uvedbo e-poslovanja v kazenskih zadevah. Ministrica je ob tem izrazila pohvale sodišču glede proaktivnosti  in nujnost uvedbe elektronskega poslovanja v kazenski postopek. Po lanskem sprejemu ustreznega pravilnika VSRS že izvaja potrebne informacijske nadgradnje.

Strategija pravosodja

S prenovo sodniške in sodno-organizacijske zakonodaje je Ministrstvo za pravosodje osredotočeno na iskanje učinkovitih rešitev, utemeljenih na usklajenih stališčih stroke in potrebah ljudi. Glavni cilji s sodstvom že usklajenih sprememb, so racionalizacija poslovanja sodišč, ekonomičnost poslovanja sodne uprave in možnost specializacije sodnikov in s tem tudi večja učinkovitost. ''Prenova sodne zakonodaje je nedvomno zahteven in obsežen projekt. Pri tem bo pomembno, da razrešimo ključna odprta vprašanja, v kolikor ne želimo, da  bo prenova sodne mreže namenjena le sama sebi. Vse zakonske spremembe in druge ukrepe moramo izvajati celovito'', je na srečanju poudarila ministrica mag. Kozlovič in dodala, da ''izboljšati položaj, kakovost in učinkovitost sodstva, pomeni tudi bolj učinkovito sodno varstvo državljank in državljanov''.