Pred nami je že 4. obeležitev svetovnega dneva čebel. Republika Slovenija je namreč na pobudo Čebelarske zveze Slovenije Organizaciji združenih narodov predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in opomniti ljudi, kako smo od čebel in ostalih opraševalcev odvisni. Kaj želite ob letošnjem svetovnem dnevu čebel posebej izpostaviti? Kaj je njegovo vodilo?

Svetovni dan čebel je vsako leto priložnost, da se spomnimo tako čebelarstva kot divjih opraševalcev. Tako eni kot drugi so nedvomno dober pokazatelj ohranjenosti našega okolja. V Sloveniji smo lahko izjemno ponosni, da imamo super okolje za razvoj in obstoj čebelarstva. Upam si trditi, da onesnaženost okolja v Sloveniji ne predstavlja večjih ali ključnih težav pri razvoju čebelarjenja. Tema letošnjega svetovnega dne čebel je »Angažirajte se, gradite na novih temeljih za čebele«. Tudi na ravni  Evropske unije (EU) želimo poskrbeti za takšne temelje, da se bodo v vseh državah članicah in tudi širše vzpostavili programi in ukrepi, ki bodo omogočali vzpostavitev čebelarstva. To v državah v razvoju  predstavlja pomemben vidik pri odpravi lakote in pri zaslužkih, da lahko prebivalstvo poskrbi za svoje preživetje, svojo prehransko varnost ali pa ekonomijo posamične družine.

Kako z obeleževanjem svetovnega dne čebel pripomoremo k dvigovanju zavesti o pomenu čebel in drugih opraševalcev v javnosti? Je pobuda Slovenije po vašem mnenju padla na plodna tla in se je svetovna javnost začela bolj zavedati tega pomena?

Vsakdo od nas lahko pripomore k temu, da ohranjamo naše okolje. Eden od korakov je tudi ta, da se tudi na svojih vrtičkih, vrtovih in dvoriščih izogibamo uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki so škodljiva za čebele in divje opraševalce. Tudi s skrbjo za biodiverziteto, recimo z mejnicami in hoteli za žuželke, skrbimo za ugodno in udobno okolje za naravne opraševalce. S tem pa tudi povečujemo njihov doprinos k prehranski varnosti, kajti od opraševanja je odvisnih skoraj 80 odstotkov naših pridelkov, ki jih vključimo v verigo preskrbe s hrano. Posameznik lahko prispeva le en kamenček v mozaiku, vendar s skupnimi močmi lahko dosežemo veliko več. Mislim, da lahko z vztrajnostjo vedno bolje ozaveščamo tudi prebivalce in prebivalke Slovenije. Svetovni dan čebel vidim kot lepo priložnost za Slovenijo v smislu promocije, tudi slovenskega medu in čebelarstva.

Upam si trditi, da so za nami zelo dobra in plodna štiri leta pri obeleževanju svetovnega dne čebel. Pečat smo pustili tudi v mednarodni skupnosti. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi našim diplomatsko-konzularnim predstavništvom, ker jemljejo svetovni dan čebel kot enega od osrednjih dogodkov Republike Slovenije v mednarodni diplomaciji. Do sedaj so zelo poudarjala pomen svetovnega dne čebel in tudi ostalih akcij za promocijo hrane lokalnega porekla, nenazadnje tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Na svetovni dan čebel smo ponosni in smo tudi njegov pobudnik. V celotnem svetu se ta pobuda vedno povezuje s Slovenijo.

Slovenija je v preteklih letih naredila veliko za razvoj in promocijo čebelarstva. Kateri so bili ti napredki?

Slovenski čebelarji so znani po izdelovanju izjemne čebelarske opreme.  Zelo smo inovativni pri razvoju opreme, ne samo za čebelarjenje, ampak tudi za spremljanje čebelarjenja. Eno od inovacij je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano prejelo kot protokolarno darilo s strani Čebelarske zveze Slovenije. Gre za čebelnjak, ki je bil izdelan v Sloveniji, opremljen pa je z opremo za dnevno spremljanje ključnih parametrov v čebelnjaku in njegovi okolici. Spremlja lahko temperaturo, veter, sonce. S kamero lahko med drugim spremljamo živahnost čebel, čebelnjak pa ima tudi tehtnico, kjer vidimo, koliko medu je bilo proizvedenega.

Ena od pomembnejših aktivnosti, ki bo potekala na svetovni ravni, je tudi podelitev nagrade »Zlata čebela«. Lahko poveste kaj več o tem?

Nagrado Zlata čebela bi lahko opisali kot eno »mini Nobelovo nagrado« na področju čebelarstva. Gre za mednarodno nagrado, zato si želimo, da so prijavitelji in izvedeni projekti iz celega sveta. Nagrada mora iti v roke osebi ali instituciji, ki je v enem letu naredila največ za zaščito, za prepoznavnost in promocijo čebel in divjih opraševalcev ali za raziskave na področju čebelarstva. Te teme si bodo sledile na vsake 3 leta in se vsakoletno menjavale. Upamo, da bo nagrada zlata čebela začela nekatere razvojne in raziskovalne projekte na prej omenjenih področjih. Nagrado bo podeljeval predsednik Republike Slovenije ob svetovnem dnevu čebel.  Nagrajenec bo prejel finančno nagrado in lepo oblikovano skulpturo, ki jo bomo predstavili 20. maja. Prvo nagrado bi lahko podelili že v letošnjem letu in sicer v drugi polovici decembra. Ta nagrada je lahko še ena dobra priložnost za promocijo Slovenije. 

Na kakšen način Slovenija pomaga in podpira čebelarstvo?

Imamo številne aktivnosti, tako v okviru države kot tudi na mednarodni ravni. Eden od glavnih dejavnikov je svetovni dan čebel. Nenazadnje pa tudi preko različnih ukrepov podpiramo čebelarstvo v Sloveniji tudi s pomočjo sredstev skupne kmetijske politike. Od leta 2018 imamo tudi Slovensko čebelarsko akademijo, ki je namenjena prenosu znanja na druga področja in sicer v območja manj razvitih držav. Pripravljen pa imamo tako imenovan Načrt aktivnosti Vlade RS za projekt »Svetovni dan čebel« do 2022, ki ga pripravlja medresorska delovna skupina, ki jo vodimo na ministrstvu. Slovenija je zaradi svojih aktivnosti lahko zgled veliko državam, kako pristopiti k zaščiti okolja za zaščito čebel in divjih opraševalcev. 

Kljub temu, da je Slovenija majhna država skrbi, da je njen glas dobro slišan. Ob zadnjih razpravah smo pokazali, da je obstoječa zaščita čebel z vidika naravne variabilnosti čebeljih družin edina primerna za Republiko Slovenijo in ne pristajamo na povečanje vrednosti naravne variabilnosti čebel v smernicah o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele.

Še naprej zagovarjamo zaščito čebel tudi pri rabi fitofarmacevtskih sredstev, torej preko ukrepov kmetijstva, industrije in prometa. Ti lahko vplivajo na naše okolje do te mere, da lahko izboljšamo ali poslabšamo stanje za razvoj čebelarstva. Na ravni EU postajamo vse glasnejši in vse bolj prepoznaven deležnik. Bili smo tudi ena izmed prvih držav, ki je prepovedala neonikotinoide. Delna omejitev je bila narejena leta 2008, popolna prepoved pa leta 2011. Na ravni EU je bilo to storjeno šele leta 2018. S tem smo dokazali, da lahko majhna država kot je Slovenija naredi pomembne korake za zaščito okolja in čebel.

Ustanovljena je bila tudi Slovenska čebelarska akademija. Je to priložnost, da Slovenija tudi drugim državam približa odlične prakse na področju čebelarjenja in s tem prispeva k širjenju tega znanja in zavedanja?

Slovenska čebelarska akademija je bila ustanovljena z namenom širjenja znanja o čebelarjenju na območja, kjer tega znanja nimajo dovolj. Gre predvsem za države v razvoju. To je ena ključnih nalog čebelarske akademije. Preko nje izvajamo tudi promocijo Slovenije kot čebelarske dežele. Z usposabljanjem ljudi se zagotovo izboljšajo tudi zaposlitvene možnosti in socialni položaj ljudi v teh državah. Akademija preko svojih aktivnosti promovira tudi pomen čebel in divjih opraševalcev, kajti opraševalci so eden ključnih dejavnikov v vseh državah pri zagotavljanju prehranske varnosti.  

Kakšno vlogo bo imelo čebelarstvo v EU, morda znotraj skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju?

Vloga bo velika. Povečuje se tako imenovana čebelarska ovojnica ali sektorska intervencija za čebelarstvo in sicer s 380.000  na okoli 650.000 evrov letno. Poleg tega pa bomo čebelarstvu in divjim opraševalcem pomagali preko ohranjanja naše narave. Nove strategije in resolucije, sprejete na ravni EU, kot so podnebni dogovor strategija »od vil do vilic« in strategija EU za biotsko raznovrstnost , naslavljajo vse države članice unije k bistveno bolj trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri. Tudi na področju kmetijstva. Prav trajnostno upravljanje pomeni manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, antibiotikov in povečevanje deleža ekološke pridelave. Preko teh nalog v strateškem načrtu, ki jih bomo morali tudi v Sloveniji naslavljati,  bomo z intervencijami  pomagali čebelarstvu. Pomagale bodo tudi sektorske intervencije na področju gozdarstva, gospodarjenja z gozdovi in varovanja gozdov, ki prispevajo k gospodarskemu delu samega čebelarjenja. Ravno gozdovi so namreč najboljša paša za čebele in v tem delu se nabere največ medu.  

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU si tudi želimo narediti pomemben korak pri označevanju porekla v mešanicah medu. Želimo si, da bi pri mešanicah medu pisalo, iz katerih držav prihaja ta med,  ne pa samo »proizvedeno v EU« ali  »proizvedeno izven EU«. Sam sem imel priložnost podati to pobudo na Svetu EU za kmetijstvu januarja leta 2020, takrat še kot državni sekretar. Sem zelo ponosen, da je ta pobuda prejela veliko podporo tudi s strani ostalih držav članic. Komisija je morala zato pobudo sprejeti in jo sedaj skladno s svojim terminskim načrtom in organi obravnava. Želimo si, da bi v času našega predsedovanja vendarle prišlo do pomembnega napredka pri tej pobudi. Zagotovo še ne bomo prišli do končne rešitve, želimo si pa kakovosten napredek.

Kakšen je vaš pogled na razvoj čebelarskega turizma pri nas?

To je odlična priložnost za slovenske čebelarje. Apiturizem poteka vedno bolj v smislu individualnega turizma in je izjemna dodana vrednost slovenskemu turizmu. Epidemija nas je verjetno za nekaj časa odvrnila od nekega klasičnega masovnega turizma, ki smo ga bili vajeni pred epidemijo covid-19. V ospredju bodo letos destinacije, ki bodo turistom omogočale izjemno doživetje na bolj individualen način. Po drugi strani pa lahko apiterapija blagodejno vpliva na zdravje. Čebelarstvo imamo v Sloveniji zelo razvejano in turistu v Sloveniji ne predstavlja težave najti in pristopiti do čebelarja in kupiti lokalne čebelarske produkte in uživati v čisti naravi, ki je pogoj za čebelarjenje.

V Sloveniji pa imate še en novost – izvajanje poklicnega standarda apiterapevt / apiterapevtka?

Gre za poklicni standard »apiteratevt«, kar pomeni, da lahko izvaja tako imenovano apiterapijo v čebelnjakih. To je lahko pomembna dodana vrednost v slovenskem turizmu in zdravem načinu življenja. Prepričan sem, da bomo tudi s pomočjo tega poklicnega standarda, za katerega smo se skupaj s čebelarsko zvezo borili kar nekaj let, da je do njega prišlo, lahko izobrazili tiste, ki bodo potem izvajali apiterapije v čebelnjakih in s tem tudi obogatili turistično ponudbo ter Slovenijo predstavili kot destinacijo čebelarskega turizma v vsem svetu.