Skoči do osrednje vsebine

Minister Hojs: Slovenija si bo med predsedovanjem prizadevala za krepitev schengenskega območja

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs z delegacijo se je danes prek videokonference udeležil drugega zasedanja Foruma za schengen. Namen sestanka, ki ga je sklicala Evropska Komisija, je bil poglobiti politično in strateško razpravo pred predstavitvijo napovedane Strategije o prihodnosti schengna, ki jo bo Evropska komisija predvidoma predstavila v začetku junija.
Minister Aleš Hojs z delegacijo na sestanku Foruma za schengen

Minister Aleš Hojs z delegacijo na Forumu za schengen

1 / 2

Govorniki tokratnega foruma so razmišljali o najbolj primernih načinih za nemoteno delovanje schengenskega območja ob ohranjanju in nadaljnji krepitvi njegove varnosti. Glavna orodja, ki naj bi prispevala k temu, so pravočasna in učinkovita implementacija obstoječih pravnih obveznosti na eni strani ter implementacija novih tehnologij in inovacij na drugi strani.

Minister je pozdravil nadaljevanje poglobljene razprave o tem, kako v prihodnje zagotoviti učinkovito in okrepljeno delovanje schengenskega območja. »Uvajanje novih sistemov, kot sta na primer sistem vstopa in izstopa – EES ter sistem za potovalne informacije in odobritev – ETIAS, bi moralo bistveno prispevati h krepitvi schengenskega prostora in dvigu zaupanja med državami članicami, kar bi privedlo do delovanja schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah,« je dejal minister Hojs.

»Kot država z zunanjo schengensko mejo vlagamo velike napore v pravočasno implementacijo novih sistemov. Ključno je najti ustrezne tehnične rešitve, ki bodo policistom in potnikom skrajšali čas za prestop meje, predvsem tistih, na katerih je veliko prometa, kot je na primer slovensko-hrvaška meja,« je pojasnil minister.

Minister se je zavzel tudi za močnejšo vlogo agencije Frontex na zunanji meji, ki bo moral čim bolj odločno izkazati naloge, ki so mu zaupane. »Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti do oblikovanja stalne enote, verjamem, da bodo čim prej to storile tudi druge države članice.«

Za predvidljivo in usklajeno upravljanje schengenskega območja potrebujemo tudi ustrezna orodja. »Spomnil bi na slovensko idejo iz leta 2014 o pripravi periodičnih poročil o delovanju schengenskega območja, ki bi zagotovila ustrezno obravnavo ključnih pomanjkljivosti na politični ravni, a bi se morale države članice zavezati, da to, kar sprejmemo, tudi upoštevamo,« je bil jasen minister.

Hojs je sklenil, da bo krepitev schengenskega območja tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva Svetu EU v drugi polovici leta. »Podpiramo Evropsko komisijo pri naporih za vzpostavitev bolje delujočega schengenskega sistema, ki bo tudi odziven na morebitne izzive in krizne situacije.«