Počehovski predor je bil kot del proge Južne železnice predan v promet leta 1846. Poleg Pesniškega viadukta je bil Počehovski predor z gradbenega vidika najzahtevnejši objekt na odseku od Šentilja do Maribora, saj je geološka sestava hribine takratni tehniki postavljala skoraj nepremagljive ovire. V predoru je položen samo en tir, čeprav je bil predor zgrajen za dvotirno progo. Tir je elektrificiran in leži v krivinah s precej neugodnimi geometrijskimi elementi, ki ne dovoljujejo hitrosti večje od 70 km/h. Zaradi te omejitve hitrosti in ostalih predvidenih del, ki bi bilo jih potrebno izvesti za doseganje veljavnih varnostnih standardov, je bila sprejeta odločitev o gradnji novega predora.

Izvajalec je pričel s pripravljalnimi deli na predoru v mesecu septembru 2020. V okviru del so bili urejeni dostopi do gradbišča, čiščenje pobočja ter izvedba portalov. Za potrebe gradbenih del je v neposredni bližini postavljena tudi betonarna.

Trenutno potekajo dela na južnem in severnem portalu predora. Gradnja predora bo potekala po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Za izkop predora se bo uporabljal predorski bager in freza. Izvajalec ima v planu da bo izkopna dela izvedel tudi z miniranjem, za podpiranje predora pa stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider.

Izkopna dolžina predora bo 1530 metrov, količina vsega izkopanega materiala v predoru pa bo približno 195.000 m³. Dela bodo predvidoma zaključena marca 2023.

Predor Pekel, vključno z reševalnim rovom, bo del nove dvotirne proge železniške povezave Maribor–Šentilj in bo zgrajen severno od Maribora ter vzhodno od obstoječe proge, ki trenutno poteka skozi železniški predor Počehova. Z vidika varnosti bo predor opremljen s sistemom klica v sili, z videom nadzorom in s sistemom za javljanje požara. V okviru gradnje predora bo izvedena tudi gradnja zbiralnika odpadnih voda, pogonske centrale in gradnja vodohrama ter hidrantnega omrežja.

Dela, ki bodo predvidoma zaključena marca 2023, se izvajajo v sklopu projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–d. m., ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskih sredstev.