Skoči do osrednje vsebine

Ministrstvo za finance pripravilo še predloga novel Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem postopku

Ministrstvo za finance je v luči nadgradnje davčnega sistema pripravilo še dva predloga zakonov: Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o finančni upravi in Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o davčnem postopku.

Tabla z napisom Ministrstvo za finance, ki je obešena ob vhodu v ministrstvo

Poslopje ministrstva | Avtor Ministrstvo za finance

Ministrstvo za finance želi s predlogom novele Zakona o finančni upravi izboljšati pravno varnost strank, z možnostjo hitrejšega organiziranja dela notranjih enot finančne uprave pa povečati učinkovitost in kakovost delovanja finančne uprave. 

S predlogom novele Zakona o finančni upravi se za uradne osebe finančne uprave uvaja kolegijsko odločanje v najzahtevnejših davčnih postopkih. Dopolnjujejo se tudi možnosti za odvzem pooblastil inšpektorju s strani predstojnika, če inšpektor krši pravila vodenja in odločanja posameznega postopka.

Za zagotovitev boljše pravne varnosti strank v postopku s finančno upravo pa se predlaga dopolnitev določila v zvezi z možnostjo sodnega varstva zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic s strani uradnih oseb, ki jih te storijo pri izvrševanju določenih pooblastil (pojasnjevalna določba).

Z vidika jasnosti in s tem tudi pravne varnosti se dopolnjujejo pogoji za uvedbo finančne preiskave, na predlog reprezentativnih sindikatov pa se za uradne osebe predlaga ponovna uvedba značk, ki so del službene izkaznice. 

S predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o davčnem postopku pa Ministrstvo za finance predlaga izboljšave veljavne ureditve davčnega postopka v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek. 

Med predlaganimi ukrepi so:

  • možnost prevzema dokumentov s portala eDavki brez kvalificiranega digitalnega potrdila,
  • možnost odloga izvršbe do vročitve odločitve o pritožbi tudi na zahtevo zavezanca,
  • povečanje števila obrokov plačila davka fizični osebi brez kakršnega koli dokazovanja ali pogojev in
  • podaljšanje roka, v katerem lahko davčni zavezanec vloži predlog davčnega obračuna po izteku predpisanega roka brez posledic.

Davčni zavezanci imajo različne možnosti, da naknadno predložijo davčni obračun ali popravljen davčni obračun oziroma davčno napoved. Ena izmed teh možnosti je dana z institutom samoprijave. Na novo se predlaga, da zavezanec, ki v skladu z zakonskimi pogoji predloži obračun ali napoved na podlagi samoprijave, ni preganjan in kaznovan za kaznivo dejanje davčne zatajitve.

Predlog zakona med drugim uvaja tudi:

  • kolegijsko odločanje za najzahtevnejše davčne postopke na drugi stopnji,
  • če davčni organ v davčnem inšpekcijskem postopku ne odloči v predpisanem roku, se postopek ustavi, davčni inšpekcijski nadzor pa se ne more več ponoviti,
  • možnost vložitve davčne napovedi v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,
  • poenotenje roka za plačilo predhodne akontacije dohodnine in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost in roka za plačilo obveznosti iz naslova akontacije davka od dohodka pravnih oseb (podlaga za možnost plačila predhodnih akontacij in prispevkov za socialno varnost z enim plačilnim nalogom).

Z namenom znižanja stroškov davčnega zavezanca in davčnega organa pa predlog zakona določa, da če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če ne presega 20 evrov (po veljavni ureditvi znaša ta znesek 10 evrov). Predlaga se tudi zvišanje zneska davčnega dolga, ki se ne prenaša na dediče in se odpiše, če na dan smrti zapustnika ne presega 110 evrov (po veljavni ureditvi 80 evrov). 

Predloga zakonov sta bila poslana v medresorsko usklajevanje in bosta predvidoma začela veljati s 1. januarjem 2022. Z njima želimo poenostaviti in administrativno razbremeniti davčne zavezance in davčni organ.