Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali

Vlada je izdala določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv – F) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku.

Predlog novele, pripravljen v okviru medresorske delovne skupine, celoviteje ureja področje odgovornega lastništva in zapuščenih živali. Delovna skupina je imela nalogo preučiti izhodišča za spremembe predpisov na področju zaščite živali zaradi uskladitve z določbami novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ter preučiti potrebe za celovito ureditev področja zapuščenih živali.

Predlog vsebuje rešitve zaradi uskladitve z določbami novele SPZ, celovitejšo ureditev področja zapuščenih živali (omejitev posedovanja nekaterih vrst živali, osnovna znanja za skrbnike živali in tiste, ki opravljajo kakršno koli dejavnost, povezano z živalmi) in rešitve, nastale zaradi potrebe po boljšem izvajanju predpisov s področja zaščite živali.

V predlogu zakona so predlagane naslednje rešitve:

• natančnejše določanje sledljivosti izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi (označevanje pasjih mladičev pri prvem lastniku v leglu; regulacija oglaševanja);
• uvajanje odgovornega lastništva mačk za zmanjševanje števila zapuščenih mačk (dokazovanje lastništva mačk z označitvijo);
• omejitev posedovanja »eksotičnih vrst« živali zaradi zaščite življenja, zdravja in dobrobiti

živali, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi ter ohranjanja narave (prehodno obdobje dve leti od uveljavitve zakona);

• uvajanje odgovornega lastništva živali z zahtevo o osnovnih znanjih glede potreb in oskrbe živali (skrbniki, osebe, ki ob opravljanju dejavnosti v povezavi z živalmi, prihajajo v neposreden stik z živalmi);
• dopolnitve določb, ki urejajo področje nevarnih psov in ureditev uporabe pastirskih psov za varovanje čred na paši;
• prepoved privezovanja psov, z natančno določenimi izjemami, kjer je privezovanje nujno in bi bila prepoved privezovanja v naštetih situacijah neživljenjska za skrbnike psov ali celo nevarna za same pse (prehodno obdobje 1. 1. 2023);
• prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih po 30 dneh;
• določitev nosilca stroškov za oskrbo zapuščenih živali;
• prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna;
• možnost izreka višjih kazni za prekrške ter uskladitev kazenskih sankcij s predlaganimi spremembami in dopolnitvami besedila.

Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (daljši naslov v nadaljevanju)

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa Podpora za širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem in razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in rešitev v zvezi z e-upravo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (PRP) za obdobje 2014–2020 ter jo objavi v Uradnem listu.

Podpora iz podukrepa Podpora za širokopasovno infrastrukturo je namenjena sofinanciranju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, s ciljem omogočiti dostop do širokopasovnega omrežja s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev preko tega omrežja, najmanj 80 odstotkom gospodinjstvom na območjih belih lis, na katerih širokopasovna omrežja še niso zgrajena in hkrati ni tržnega interesa za njihovo gradnjo.

V skladu z dogovorom o razmejitvi med sofinanciranjem območij belih lis v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (EKSRP) in Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 iz EKSRP z dne, 6. 12. 2017 bodo podprte naložbe v naseljih z manj kot 5.000 prebivalcev v naslednjih treh statističnih regijah Republike Slovenije:

1. pomurska statistična regija,
2. podravska statistična regija in
3. koroška statistična regija.

S spremembo uredbe se spreminja višina sofinanciranja, ki je odvisna od gostote prebivalstva posameznega naselja in sicer:

• od 0 do vključno 50 prebivalcev/km² v naselju: javno sofinanciranje do 3.500 evrov/belo liso;
• od 50 do vključno 100 preb./km² v naselju: javno sofinanciranje do 2.900 evrov/belo liso;
• od 100 do vključno 150 preb./km² v naselju: javno sofinanciranje do 2.300 evrov/belo liso;
• nad 150 preb./km² v naselju: javno sofinanciranje do 1.700 evrov/belo liso.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju in jo objavi v Uradnem listu.

Sprememba Uredbe le vsebinsko dopolnjuje obstoječo Uredbo o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju in ne prinaša novih finančnih posledic. Uvaja se dodaten ukrep zelena trgatev, ki je sicer sistemski ukrep EU zakonodaje za financiranje iz obstoječe nacionalne ovojnice za vino, v Sloveniji pa smo ga zaradi nastale situacije na trgu z vinom zaradi epidemije covid-19 izvajali le v letu 2020. Ker pa se epidemija in situacija na trgu z vinom ne umirja, je smiselno ukrep zelene trgatve uvesti tudi v letu 2021. Z uvedbo novega ukrepa zelene trgatve se bo spremenila razdelitev sredstev nacionalne ovojnice za vino v letu 2021 in se bo v načrt razvojnih programov uvrstil nov projekt zelena trgatev, na katerega bodo v okviru nacionalne ovojnice za vino prerazporejena sredstva v višini 400.000 evrov.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih za odpravo motenj na trgu v vinskem sektorju zaradi pandemije covid-19

Vlada je izdala Uredbo o ukrepih za odpravo motenj na trgu v vinskem sektorju zaradi pandemije covid-19 in jo objavi v Uradnem listu.

Uredba za leto 2021 določa začasna izjemna ukrepa - krizno destilacijo vina ter krizno skladiščenje vina, potrebna za odpravo motenj na trgu z vinom zaradi pandemije covid-19, ki sta bila uvedena že v lanskem letu.

Oba ukrepa kot začasna ukrepa določa Delegirana uredba 2020/592/EU, ki jo je Komisija sprejela v začetku maja 2020, konec januarja 2021 pa podaljšala tudi v leto 2021 zaradi občutnih motenj na trgu z vinom tako na veleprodajni, kot maloprodajni ravni, kot tudi v sektorju HoReCa (gre za okrajšavo za storitev dobave hrane oziroma pijače v gostinski branži, ime sestoji iz prvih dveh črk področij njenega delovanja: Hotelirstvo, Restavracije, Catering). Sprejeti so bili ukrepi za umik določenih količin vina, ki se ne tržijo, v obliki krizne destilacije tega vina v industrijski alkohol ali alkohol za medicinske namene, in pa v obliki kriznega skladiščenja, s katerim se določena količina začasno umakne s trga.

Glede na stanje zalog v letu 2020 in poizvedbo o zastojih v prodaji vina zaradi pandemije, se ocenjuje, da je za vzpostavitev ravnovesja na trgu z vinom v Sloveniji treba umakniti s trga predvidoma 10 milijonov litrov vina.

Skupno bo za oba ukrepa namenjenih okvirno 5,1 milijona eurov, od tega 4,8 milijona eurov za krizno destilacijo in 300.000 evrov za krizno skladiščenje vina.

Oba začasna izjemna ukrepa krizna destilacija vina in krizno skladiščenje vina se bosta financirala iz sredstev nacionalne ovojnice za vino, na račun manjše porabe sredstev v letu 2021 za obstoječa ukrepa, dodatno pa so vir financiranja tudi sredstva proračuna Republike Slovenije, zagotovljena na podlagi 51. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19.

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije covid-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije covid-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 in ga objavi v Uradnem listu. Sredstva za izvajanje Odloka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

Namen ukrepa je dodelitev finančnega nadomestila upravičencem v sektorju prašičjega mesa zaradi izpada dohodka zaradi drugega vala epidemije covid-19 na podlagi 116. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, zaradi  najmanj 30 odstotnega izpada dohodka glede na povprečje zadnjih treh let 2017 - 2019.

Vzroki za izpad dohodka so negativne spremembe na trgu (predvsem neprodaja dražjih kosov prašičjega mesa in mesa nasploh, zaprtja gostinskih obratov in javnih zavodov). Kot posledica pojavljanja viškov prašičjega mesa na trgu so drastično padle odkupne cene prašičjega mesa.

Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z nižanjem neto dodane vrednosti (NDV) pri reji prašičev. Ta izpad dohodka je bil za to obdobje 99,3 %, v mesecih decembru 2020 in januarju 2021 pa je bil NDV celo negativen, tako da je prikazoval čisto izgubo.

Glede na navedeno je za obdobje od novembra 2020 do januarja 2021 predlagano finančno nadomestilo v višini 156 evrov/glavo živine (GVŽ) - prašičev pitancev oziroma 306 evrov/GVŽ plemenskih prašičev.

Za ukrep po tem odloku je predvidenih 3, 6 milijona evrov iz proračuna Republike Slovenije.

Poročilo o izvajanju Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Programa ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 za leto 2020

Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Programa ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 za leto 2020.

Vlada 24. 8. 2017 sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 (v nadaljevanju: Načrt) in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 (v nadaljevanju: Program). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letno poroča o izvajanju Načrta in Programa.

Za izvedbo Programa so namenjena izključno sredstva Programa razvoja podeželja 2014–2020.

V letu 2020 je bilo izdanih 43 odločb za uvedbo zasebnih namakalnih sistemov z enim uporabnikom na površini 104 hektarje in 1 odločba o uvedbi zasebnih namakalnih sistemov z več uporabniki na površini 1,3 hektarja.

V razmerah epidemije covid-19 je bil v letu 2020 objavljen en javni razpis s področja namakanja, in sicer 15. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjen prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju okolja.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je na 15. javni razpis prejela 49 vlog, ki so se nanašale na namakanje, odobrenih je bilo 35 vlog za gradnjo zasebnih namakalnih sistemov s posameznimi uporabniki na površini okvirno 132 hektarjev kmetijskih zemljišč v skupni višini 444.727 evrov.

Predlog uredbe v manjši meri dopolnjuje tudi določbe, ki se nanašajo na podporo za promocijo vina (dopolnjujejo se upravičeni stroški za promocijo vina tudi s stroški izvedbe spletnih seminarjev oziroma obveščanj - zaradi omejitev druženja je taka oblika promocije vedno bolj pogosta).