Po besedah ministra za okolje in prostor, mag. Andreja Vizjaka, ki je prav tako nagovoril udeležence posveta, je primarni cilj novele zakona o vodah zagotoviti več denarja za vzdrževanje in čiščenje vodotokov iz Sklada za vode.

V zadnjem desetletju je bilo vodno gospodarstvo finančno podhranjeno. Samo za redno vzdrževanje vodne infrastrukture je namreč letno potrebnih 25 milijonov EUR, do sedaj pa se je temu namenjalo do 15 milijonov evrov. Izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda zajema obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, vodnih in priobalnih zemljišč, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, izvajanje ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in zagotavljanje vodovarstvenega nadzora. V letu 2020 se je izredni ukrep v času povečane stopnje ogroženosti izkazal za eno izmed poglavitnih rešitev države v boju proti škodljivemu delovanju voda, saj je omogočil takojšnje interveniranje gospodarske javne službe in s tem omilitev posledic poplav, ki so lahko pogubne tako za človeka kot za naravo.

Letos prvič se v noveli zakona o vodah za Sklad za vode namenja 25 milijonov evrov.

Direktor DRSV Roman Kramer je v svojem nagovoru na posvetu podrobno pojasnil postopek potrjevanja vodnega soglasja po trenutnem zakonu o vodah in po noveli zakona o vodah. »Izdaja vodnega soglasja je uradni postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnem postopku in zaključi z izdajo odločbe,« je poudaril in dodal, da določeni roki (60, 30, 15 dni) v 153. členu Zakona o vodah za pridobitev vodnega soglasja za priobalna zemljišča ne bodo veljali avtomatsko.

Postopek zoženja priobalnega pasu po veljavnem zakonu o vodah poteka tako, da občina pobudo za zoženje priobalnega pasu naslovi na Ministrstvo za okolje in prostor. Le-ta jo nato posreduje v strokovno presojo na DRSV. Slednja nato preveri, ali so za soglasje kumulativno izpolnjeni pogoji v 14. členu ZV-1. Če DRSV izda negativno mnenje, ga posreduje Ministrstvu za okolje in prostor, ta pa naprej občini, da se sprememba meje ne dovoljuje. Če pa je strokovno mnenje DRSV pozitivno, pa ministrstvo pripravi Uredbo o zoženju priobalnega zemljišča in jo pošlje v potrditev vladi.

Z novelacijo zakona o vodah pa bo investitor ali pooblaščenec investitorja vlogo za pridobitev vodnega soglasja vložil na DRSV, ki bo preverila, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo vodnega soglasja. V primeru, da pogoji ne bodo izpolnjeni, bo direkcija izdala negativno odločbo. Če pa bodo izpolnjeni, bo direkcija vlagatelju izdala pozitivno odločbo.

Veljavni zakon o vodah v 14. členu določa, da ne glede na 2. odstavek ZV-1 lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, in sicer, če gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, ne poslabšuje se stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se ne omejuje obstoječe posebne rabe voda, in če to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

Novela zakona o vodah po 37. členu pa določa, da je treba za posege na vodno in priobalno zemljišče pridobiti vodno soglasje, ki se izda, če ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se ne omejuje obstoječe posebne rabe voda, in če to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. Za posege iz prvega odstavka tega člena morajo biti v vodnem soglasju določeni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda. Novela zakona v prvi alineji 37. člena tako dodatno zaostruje kriterije pridobitve vodnega soglasja.

Direktor Roman Kramer je še poudaril, da bo odločanje o izdaji vodnih soglasij po noveli zakona o vodah v strokovni presoji sodelavcev Direkcije za vode, ki bodo tudi v bodoče svoje delo opravljali strokovno, tako kot do sedaj.

DRSV v sklopu svojih pristojnosti skrbi za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, upravlja z vodami, ureja vodotoke in vodne površine, skrbi za vodno infrastrukturo, vse z zavedanjem in spoštovanjem do varnosti ljudi ter njihovega imetja, do vode ter življenja v njej. Ta cilj bo vestno in dosledno zasledovala tudi vnaprej.