Dogodek je bil dobra priložnost za razpravo o prednostnih nalogah in pobudah akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, skupaj z organizacijami, ki so članice ETUC, institucijami EU, drugimi političnimi akterji in ključnimi zainteresiranimi stranmi.

Minister je uvodoma dejal, da je zdaj »izjemen čas - ne samo zaradi pandemije, ampak tudi zaradi hitro spreminjajočega se sveta, kjer so pravičnost, vključenost in odpornost v središču naših prizadevanj. Tudi EU se spreminja, hitro se razvija in danes smo tu in stremimo v prihodnost, da se odločimo o vlogi, ki jo bo imel akcijski načrt pri reševanju socialnih vprašanj.«

Pospešena digitalizacija, prihodnji zeleni prehod in demografske spremembe spreminjajo se svet dela ter življenja in zahtevajo naš odziv. Ta mora stremeti k »rešitvam, ki upoštevajo potrebe in pričakovanja vsakega posameznega državljana, podjetij, socialnih partnerjev, civilne družbe, pa tudi vlad ter regionalnih in lokalnih deležnikov,« je poudaril.

»Pred leti smo v EU začeli z majhnimi koraki. Od takrat se razvija odprt način usklajevanja. Danes gradimo na evropskem stebru socialnih pravic in razpravljamo o tem, kako ga skupaj najbolje izvesti. Izvajati ga tako, da bo zagotovil konvergenco navzgor, visoke socialne standarde in zaščitne ukrepe za vse, zaščitil in spodbujal konkurenco, hkrati pa zagotovil spoštovanje ustreznih kompetenc.« Evropska komisija dobro koordinira ta postopek, ki vodi k zbliževanju in koheziji. Z akcijskim načrtom imamo deležniki dobro osnovo za nadaljnje delo.

Dodatno priložnost, da v prihodnje naredimo še več, nam dajeta mehanizem za okrevanje in odpornost ter večletni finančni okvir. V Sloveniji smo »sredstva EU vedno uporabljali za podporo najšibkejšim v naši družbi, za podporo zaposlovanju, krepitvi veščin in podjetjem, ki vlagajo v ljudi. To nameravamo storiti tudi v prihodnosti, ko nam bodo na voljo  sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost.« Konec aprila je namreč Slovenija Evropski komisiji predložila svoj nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. »Z veseljem lahko rečem, da je velika večina vsebin načrta na področjih zaposlovanja in dela, gospodarstva, socialne varnosti, izobraževanja in zdravstva namenjena reformam in ukrepom, ki prispevajo k izvajanju stebra,« je zaključil.

Slovenija bo ostala aktivna tudi v prihodnje. Spodbujala bo politične razprave o blažitvi socialnih in ekonomskih posledic krize, o ukrepih za oživitev gospodarstva in stremela k ustvarjanju novih, trajnostnih in kakovostnih delovnih mestih.