Skoči do osrednje vsebine

Delo nevladnih organizacij v času COVID-19 prispevalo k zajezitvi okužb ter zmanjšanju stisk ljudi

Humanitarni organizaciji ŠENT–Slovensko združenje za duševno zdravje in OZARA Slovenija, nacionalno združenje za kakovost življenja sta organizirali okroglo mizo z naslovom »Prostovoljstvo v času COVID-19 v organizacijah na področju duševnega zdravja in sorodnih nevladnih organizacijah". Na dogodku, ki je potekal preko spleta, je sodelovala tudi Erika Lenčič Stojanovič, vodja sektorja za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo (MJU).

Fotografija ekrana in spletnega dogodka. Na ekranu izroček PPT prezentacije z naslovom "Sodelovanje v projektih on-line, KO-PROSTO" in ob strani fotografije ter imena udeležencev dogodka.

okrogla miza prek zooma | Avtor Ministrstvo za javno upravo

V diskusiji so poleg predstavnikov MJU sodelovali tudi predstavniki organizatorjev in drugih nevladnih organizacij ter strokovnjaki s področja duševnih bolezni.

Predstavnica ministrstva je uvodoma izpostavila pomen nevladnih organizacij v času epidemije ter pripravila oris stanja na projektih v okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019. 

Epidemije bolezni COVID-19 v naša življenja prinesla velike spremembe. Spremenila je naš način dela, rekreacije, prehranjevanja, potovanja, nakupovanja – celo našega druženja.

S tem je bilo okrnjeno in spremenjeno tudi delo nevladnih organizacij, česar se je vlada zavedala in primerno ukrepala. Na podlagi protikoronskih ukrepov (PKP zakonodaje) je bilo nevladnim organizacijam omogočeno, da so bile te deležne podobne pomoči kot gospodarstvo. Prejele so delno povračilo nadomestil delavcem na čakanju na delo, občine so lahko nevladnim organizacijam v celoti izplačale vse v proračunu in pogodbah predvidene dotacije, četudi organizacije niso uspele realizirati vseh pogodbenih aktivnosti in jih bodo izvedele so konca leta 2021, protikoronski ukrepi so zajemali tudi oprostitev najemnine ali dela najemnine za nevladne organizacije, ki izvajajo pridobitno dejavnost, odlog plačila obveznosti kreditojemalcev in podobno). V tem času je bilo sprejeto tudi, da so nevladne organizacije v javnem interesu upravičene tudi do donacij v višini 1 odstotka odmerjene dohodnine in ne več 0.5 odstotkov, kar bo njihovo delo v prihodnje olajšalo in okrepilo.

Na MJU smo v času epidemije nevladnim organizacijam (NVO), ki jih financiramo, v zvezi z nastalo situacijo priporočali, da izvajajo predvidene aktivnosti programov oziroma projektov, ki jih okoliščine dopuščajo. Svoje aktivnosti so tako NVO uspešno prilagodile trenutnim razmeram, saj so na področjih medgeneracijskega sodelovanja, sociale, okolja, zdravja nudile brezplačne terapevtske telefonske ali video pogovore z osebami, ki so se znašle v stiski zaradi epidemije. Predstavniki NVO so tako nudili številne brezplačne telefonske pogovore in elektronske odzive za osebe, ki so doživljale nasilje v odnosih, obveščali uporabnike z izgubo sluha, dostavljali različne življenjske potrebščine starejšim iz trgovine ali lekarne, nudili brezplačne sobe zdravstvenemu osebju, s prostovoljci, izdelovali novoletne voščilnice in pekli piškote za domove starejših občanov ter splošne bolnišnice v podporo najbolj obremenjenim v času epidemije. S pomočjo prostovoljcev so tudi poskrbeli za izvedbo prilagojenih terenskih krvodajalskih akcij v skladu s preventivnimi ukrepi, zbirali računalnike za šolanje na daljavo ter nudili video učno pomoč otrokom in mladostnikom. V tem času je potekala tudi okrepljena medsebojna pomoč in sicer so ti NVOji informirali, svetovali in nudili pomoč drugim nevladnim organizacijam na daljavo, organizirali so online ustvarjalne delavnice, pogovorna srečanja z mladimi, online tečaj slovenskega jezika za priseljence, Akademijo prostovoljskega dela z mladimi, istočasno pa skrbeli tudi za rekreacijo na daljavo. Kljub drugačnim razmeram so se ohranila  obstoječa družabništva na domu oseb z demenco ter prilagojene epidemiološki situaciji art terapije, namenjene osebam z motnjo v duševnem razvoju, prav tako pa so se oblikovala nova družabništva, ki so se zaradi epidemije začela na daljavo. Nekaj  težav smo zaznali pri organizacijah, katerih projekti so s področja kulture in turizma, kjer je njihovo delo v veliki meri odvisno od obiska gledalcev in obiskovalcev. Večino svojih aktivnosti pa so tudi te organizacije prenesle na splet  ter v okviru zmožnosti promovirale svojo ponudbo in nagovarjale uporabnike storitev k bolj individualnim obiskom. V  tem obdobju so omenjene organizacije namenile več časa razvoju, ažuriranju, nadgrajevanju, posodobitvi in dodelavi programov.

Iz poročil, ki smo jih prejeli, izhaja, da tako imenovana jesenska epidemija na delo NVO ni imela tako velikega vpliva kot spomladanska, saj so jo organizacije pričakovale in bile nanjo pripravljene. Navkljub omejitvam, večina organizacij dosega zastavljene cilje in kazalnike in se uspešno odziva na potrebe okolja.

Na MJU se zavedamo, da bi brez vseh omenjenih aktivnosti nevladnikov in prostovoljcev marsikatera dejavnost v času epidemije bila še bolj okrnjena, posledice krize pa na določenih področjih še večje. Ta čas si bomo zapomnili tudi po izjemni solidarnosti, srčnosti in požrtvovalnosti nevladnic in nevladnikov, ki so pomagali širom Slovenije blažiti breme krize in risati tudi nasmehe na obrazih, za kar se jim je Lenčič Stojanovičeva iskreno zahvalila.

Omenjena okrogla je potekala v okviru projekta »KO-PROSTO: S krepitvijo prostovoljstva do večje profesionalizacije nevladnih organizacij«, katerega namen je krepitev prostovoljstva.