»Kot ministrica za pravosodje sem zavezana k spoštovanju samostojnosti državno tožilske funkcije in to je tudi moje vodilo pri delu, kjer ni prostora za politično delovanje. Ob tej priložnosti bi se vam rada zahvalila v imenu celotne slovenske družbe za varstvo pred ogrožanjem temeljnih vrednot. Ministrstvo za pravosodje pozdravlja pripravljeno poročilo, ki tudi za leto 2020 izkazuje dobro poslovanje državnega tožilstva, kljub težkim razmeram, ki smo jim bili priča, se pa vsi zavedamo, da še obstaja prostor za izboljšave,« je uvodoma povedala ministrica.

Leta 2020 so državna tožilstva zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe skupaj prejela 27.770 kazenskih ovadb (501 ovadbo manj kot leta 2019), v istem času pa so rešila 28.472 kazenskih ovadb. Navedeno pomeni, da so državna tožilstva rešila skupaj 702 ovadbi več, kot so jih prejela, kar je 103 odstotna stopnja obvladovanja pripada.

V letu 2020 so bile sprejete številne zakonodajne spremembe, pri čemer se je ministrica Kozlovič državnemu tožilstvu zahvalila za aktivno sodelovanje pri pripravi sprememb procesne in kazenske materialne zakonodaje.

Novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O) je v zagotovila procesne pogoje za delovanje Evropskega javnega tožilstva, kar nam nalaga EU.

Sprejeta je bila novela Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1E), ki ureja vprašanja v zvezi z vključitvijo evropskih delegiranih tožilcev v sistem obveznega socialnega zavarovanja, nastopanje evropskih delegiranih tožilcev pred sodišči in sodelovanje ter izmenjavo podatkov med Evropskim javnim tožilstvom in Specializiranim državnim tožilstvom, konkretizira pa tudi zahtevano raven znanja delovnega jezika Evropskega javnega tožilstva (EJT).

Marca letos je bil sprejet tudi Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. Glavni namen Hiše za otroke (Barnahus) je usklajevanje sočasnih kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka ter podpora otrokom, ki so žrtve ali priče nasilja, v otroku prijaznem in varnem okolju.

V okviru zagotavljanja ustrezne materialne, organizacijske in nenazadnje tudi normativne pogoje za delo državnih tožilstev je Ministrstvo za pravosodje pripomoglo k urejanju večletne prostorske stiske Vrhovnega državnega tožilstva RS ter Specializiranega državnega tožilstva RS, posledično pa tudi prostorske stiske Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, in na novo vzpostavljenega Urada evropskih delegiranih tožilcev, za potrebe Evropskega javnega tožilca v letu 2021. V zadnjih letih pa je potekala  tudi intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih.

Danes obravnavano poročilo ponuja izhodišča za nadaljnje delo Ministrstva za pravosodje, tako v delu opravljanja zadev pravosodne uprave, predvsem glede zagotavljanja materialnih pogojev za delo tožilstva, kot tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb. Še vedno pa ostaja prostor za izboljšanje priprave analize problematičnih področij in odstopanj med posameznimi tožilstvi, s katerimi bi se ugotovljena odstopanja med posameznimi tožilstvi zmanjšala, ter se hkrati izboljšali posamezni kazalniki glede dela tožilstva kot celote.