Po ogledu bolnišnice in srečanju z direktorjem bolnišnice Janezom Lavretom je sledila izjava za medije, v kateri se je predsednik vlade Janez Janša najprej zahvalil vodstvu in vsem zaposlenim za izjemne napore v času epidemije, vložene v zadnjem letu in še več. "To ni bil samo izziv, ko gre za oskrbo bolnikov s covidom, ampak je bil nasploh izziv tudi zaradi velikega pritiska na že tako ali tako obremenjeni slovenski zdravstveni sistem," je povedal premier in dodal, da je zdravstvo ta izziv zmoglo na etični pogon.

"Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je eden tistih zdravstvenih zavodov v Sloveniji, ki dokazujejo ne samo neposredno z uspehi na področju stroke in zdravstva, da zmorejo, temveč da zmorejo tudi, ko gre za dobre finančne rezultate bolnišnice, kar je tudi pomembno," je poudaril predsednik vlade. Dodal je tudi pohvale načrtom vodstva bolnišnice v prihodnje, da bo vse potrebno za zdravstveno oskrbo pacienta na ravni tega, kar stroka, tehnologija in znanost v danem trenutku zmorejo.

"Vesel sem, da je ministrstvo za zdravje v zadnjih dneh in tednih uskladilo zakon o naložbah v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Gre za izjemno pomemben zakon, ki bo zagotovil potrebna sredstva za vse naložbe v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, ki smo jih pogrešali zadnjih 15–20 let," je nadaljeval predsednik vlade. Dodal je, da bo zakon tudi nadgradnja tistih programov s področja zdravstva, ki so vključeni v nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. "Skupaj z obema projektoma oziroma aktoma bomo slovenskemu zdravstvu v prihodnjih letih zagotovili manjkajoče zmogljivosti, ki smo jih do zdaj pogrešali," je dejal predsednik vlade. Poudaril je še, da se bo v prihodnje obravnavalo tudi kadrovsko vprašanje, tako da bo del teh sredstev namenjen za izobraževanje ter šolanje in došolanje dodatnih kadrov. "Računamo, da bo Slovenija čez tri do pet let ujela evropske države, ki so danes v špici po kakovosti svojih zdravstvenih sistemov," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Nato je opozoril, da epidemija nove koronavirusne bolezni še ni končana. "Slovenija je dosegla nekaj več kot četrtinsko precepljenost s prvim odmerkom učinkovitega cepiva zoper covid. Glede na najave dobav, ki so za prihodnje tedne dokaj optimistične, pa lahko realno računamo, da bomo precepljenost, ki uspešno zaustavlja epidemijo, dosegli nekje v sredini junija," je dejal predsednik vlade. Ob tem je poudaril, da je do takrat ukrepe, ki jih predpisuje NIJZ, treba še vedno dosledno upoštevati. "Ta luč na koncu predora nas ne sme pripeljati v stanje, da pa zdaj nič več ni pomembno," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

"Iz izkušenj redkih držav, ki so dosegle učinkovito precepljenost in konec epidemije, in tistih ukrepov, ki so omejevali javno življenje, vemo, da lahko tudi po tem, ko je odstotek precepljenosti visok, ni pa zadosten, pride do izbruha naslednjih valov, še posebej ko se srečujemo z nevarnostjo novih različic virusa," je povedal predsednik vlade. Zato je znova pozval vse, da do 15. junija "upoštevamo ključne preventivne ukrepe NIJZ in da znamo prisluhniti pozivom zdravstvenih delavcev, ki dnevno opazujejo tragične posledice epidemije in bolezni COVID, in da se ne prepustimo miselnosti, da je vse končano, ker še ni. Vendar bo."

"Če bomo vsi naredili tisto, kar je v naši moči, bo pred nami poletje, podobno lanskemu, z dokaj majhnim številom omejitev, s časom, ki bo bolj sproščen in optimističen, in s časom, ko se bomo lahko osredotočili na tiste potrebne korake, ki jih potrebujemo in tudi realno zmoremo, da bomo dogradili naš zdravstveni sistem, da bo pripravljen na morebitne podobne izzive," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da sta spopad in odpornost proti epidemijam tudi ena od slovenskih prednostnih nalog pri vodenju Sveta EU, ki ga bomo začeli 1. julija. "Vsi vemo, da je v našem zdravstvenem sistemu veliko za postoriti, tako da se moramo osredotočiti tudi na to," je sklenil predsednik vlade.