Na Ministrstvu za kulturo se pridružujemo pozivu Organizacije združenih narodov k potrditvi pomena negovanja informacij kot javne dobrine in vabilu k razmisleku, kako okrepiti novinarstvo. Vendar ne vsako novinarstvo, le tisto kakovostno novinarstvo, ki nam ponudi zanesljive in verodostojne informacije, ki ne meša mnenj in dejstev; takšno novinarstvo, ki sta mu tuja laž in hujskaštvo; takšna medijska krajina, v kateri ni prostora za medijske umore in v kateri je samorefleksija tako vitalna, da namesto lažne solidarnosti sama izloči vse tisto, kar ne sodi v medijsko polje. Okrepiti torej takšno novinarstvo in tiste medije, ki omogočajo kakovostno informiranje, na osnovi katerega se lahko ljudje verodostojno odločajo in tudi sprejemajo odločitve. Le takšno novinarstvo bi tudi lahko nosilo ta naziv, vse ostalo je propaganda in manipulacija.

Pravici do obveščenosti je treba v istem stavku dodati tudi odgovornost tistih, ki jim je zaupano informiranje. Steber kakovostnega in profesionalnega novinarstva je izobražen novinar, ki mu je tuja aktivistična in navijaška manira, ki mu poklic novinarja predstavlja poklicanost k resnici. Informacija kot javna dobrina ne sme biti popačena in zlorabljena, tudi ko s to dobrino rokujejo mediji v zasebni lasti, nasilje nad poštenim informiranjem pa bi moralo biti še posebej tuje javnemu medijskemu servisu.

Popačena medijska krajina in neprofesionalno novinarstvo sta grožnja demokraciji. Le v družbah, ki živijo polno demokracijo, lahko zaživi tudi svoboda medijev.