Lokalna hrana oziroma samooskrba na področju prehrane sta izjemnega pomena za državo, kar se jasno izkazalo tudi v času epidemije covid-19. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet bodoče Skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027 (SKP). V Strateškem načrtu SKP, ki ga pripravlja MKGP, je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Hrana, ki je pridelana v lokalnem okolju, v naši bližini, je bolj kakovostna ter bolj sveža. MKGP v podporo slovenskim kmetom izvaja tudi promocijo slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov – še posebej preko tematske spletne strani Naša super hrana, ki je eden glavnih kanalov promocije slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov. Na tej spletni strani se nahaja povsem obnovljen zemljevid ponudnikov lokalne hrane, na katerem se brezplačno predstavljajo kmetovalci – pridelovalci in predelovalci slovenske hrane - trenutno se jih predstavlja preko 700.

Trajnostno in večnamensko gospodarjenje na področju gozdarstva oziroma gozdov je prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno funkcijo gozdov. Slovenija ob pripravi Strategije za gozdove izpostavlja, da mora le-ta zagotoviti koordiniran in povezan pristop vseh politik EU, ki posegajo v upravljanje z gozdovi v Evropi.

Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe FFS in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva. Zgodovina priča o številnih strokovnjakih, ki so delovali na področju čebelarstva in so izhajali iz Slovenije. Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi  pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru OZN in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.

Več o obeleževanju svetovnega dneva Zemlje na spletni strani globalne mreže Dneva Zemlje.