Skoči do osrednje vsebine

Obnovimo Zemljo

Svetovni dan Zemlje v Sloveniji poteka v duhu sprejemanja najpomembnejšega strateškega dokumenta razogljičenja Slovenije, to je Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.

Gre za pomemben korak k obnavljanju zemlje, kar je tema letošnjega svetovnega dne Zemlje. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) izvaja vrsto ukrepov za ohranjanje okolja v ravnovesju z razvojem. Ta dan je namenjen vsakemu izmed nas, da ozavestimo, da lahko pomembno prispevamo k okoljsko in podnebno bolj prijaznemu planetu. Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da si vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Uničenje in hitro zmanjševanje rastlinskih in živalskih populacij po svetu sta neposredni posledici človekovih dejanj, med drugim: podnebne spremembe, krčenje gozdov, izgubo habitatov, nezakonita trgovina z zavarovanimi vrstami in divji lov, onesnaževanje in neprimerna uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu.

Zato varujmo zavarovana področja, ki jih imamo v Sloveniji. Slovenija je sicer v primerjavi z drugimi državami ena izmed držav z največjo površino zaščitenih področij

  1. 56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote) Tako je v Sloveniji 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 % kopnega ozemlja države, to je največ v Evropski uniji, sledita ji Hrvaška in Bolgarija. Povprečje EU je 18 %. V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru Nature 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000), kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.Skoraj v vseh slovenskih občinah imamo območja Nature 2000 (v 204 občinah od 212 občin). Pri večini občin (83) Natura 2000 pokriva med 5 % in 30 % ozemlja, v 23 občinah pa 80 % ozemlja ali več.
  2. Gozdovi pokrivajo 58,2 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.
  3. V Sloveniji imamo 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1161 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 13,31 % kopne površine Slovenije.
  4. Slovenija je z vodo bogata dežela, vodna zemljišča obsegajo 630 kvadratnih kilometrov, skupna dolžina vodotokov pa je 49.100 kilometrov.Slovenija ima tudi bogastvo podzemnih voda, ki zagotavljajo 97 % oskrbe s pitno vodo in so pomemben vir mineralne in termalne vode. Zato z ukrepi stremimo k trajnostnemu upravljanju z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Naši cilji so doseganje dobrega stanja voda, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.Na področju varovanja zajetij za javno oskrbo prebivalstva s pitno vodo je v Sloveniji z uredbami o vodovarstvenih območjih zavarovanih 1.508,5 kvadratnih kilometrov ( km2), kar je približno 7,5 % površine Slovenije. Ker ima varstvo pitne vode v Sloveniji že dolgo zgodovino, so bila zajetja že v prejšnjem stoletju zavarovana z občinskimi odloki o varstvenih pasovih in tudi danes je z občinskimi odloki zavarovanih še približno 2000 km2, kar je okoli 10 % površine Slovenije. Na podlagi državnih uredb o vodovarstvenih območjih in občinskih odlokov o varstvenih pasovih v Sloveniji, na dobrih 17,5 % površine velja vodovarstveni režim, ki omejuje dejavnosti in posege na vodovarstvenih območjih z namenom varovanja pitne vode, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva.V evidencah je trenutno ocenjeno skoraj 2000 kvadratnih kilometrov poplavnih območij kar je približno 10 % površine državnega ozemlja. Ocenjuje se, da vsa poplavna območja pokrivajo med 10 do 15 % državnega ozemlja. Na poplavnih območjih je opredeljenih 86 območij pomembnega vpliva poplav, na katerih je skoraj 50 % škodnega potenciala države.

Slovenija med najbolj zelenimi državami planeta

Slovenija je prva ocenjena zelena država na svetu v National Geographicu, kot tudi, da smo na petem mestu med 180 državami glede na kazalec skrbi za okolje (Environmental Performance Index - EPI), ki ga izračunavajo na ameriški univerzi Yale. Slovenija na lestvici, katere rezultate so predstavili na letnem zasedanju Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) v Davosu, zaostaja za Finsko, Islandijo, Švedsko in Dansko. 

Varovanje narave je v Sloveniji močno podprto z ustrezno pravno ureditvijo. Večina ozemlja države predstavljajo območja, ki so tako ali drugače zaščitena pred posegi v prostor. Navkljub očitkom, da se zavarovana območja v zadnjem času krčijo in da se omogočajo škodljivi posegi v naravo, je zelo malo območij v Sloveniji takšnih, kjer se lahko brez naravovarstvenih omejitev posega v okolje.

Zemljevid zavarovanih območij Slovenije

Zemljevid zavarovanih območij Slovenije

Poslanstvo MOP je, da ohranja okolje v ravnovesju z razvojem

Nizkoogljična družba

Vlada je tik pred obravnavo najpomembnejšega strateškega dokumenta razogljičenja Slovenije, to je Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Do leta 2050 bo torej dosegla neto ničelne emisije, kar pomeni, da bodo odvzemi emisij enaki kot preostale antropogene emisije toplogrednih plinov (TGP). Emisije TGP bo Slovenija do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 % glede na leto 2005, izboljšala bo ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

Podnebna strategija naslavlja sicer ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu paleto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja. Slovenija bo lahko te priložnosti s svojo majhnostjo in dobro izobrazbeno strukturo izkoristila v prid učinkovitega, vključujočega in trajnostnega prehoda v podnebno nevtralno družbo. Vprašanje je le, ali bomo izzive in priložnosti prehoda v podnebno nevtralnost kot družba znali izkoristiti.

Pričakujemo tudi predstavitev energetsko-podnebnega paketa Fit for 55 (Pripravljeni za 55). Gre za revizijo zakonodaje, ki bo prinesla ukrepe, s katerimi bo mogoče doseči podnebne cilje za leto 2030. Gre za cilje, sprejete na decembrskem Evropskem svetu (EUCO), in sicer za znižanje toplogrednih plinov (TGP) za vsaj 55 % do 2030 glede na 1990. »S tem je povezana tudi namera iz Evropskega zelenega dogovora, po kateri naj bi bilo 37 % sredstev iz sklada za okrevanje NextGenerationEU porabljenih za podnebne cilje iz Zelenega dogovora. Omenjeni cilj 2030 (-55 %) je bil potrjen na Evropskem svetu decembra lani, EU pa ga je kot nacionalno določeni prispevek posredovala Sekretariatu na Konvencije Združenih narodov (ZN) o spremembi podnebja (United Nations Framework Convention on Climate Change -UNFCCC). To je vmesni cilj do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 na ravni EU.«, je poudaril minister Andrej Vizjak.

Varujemo vodo

Direkcija Republike Slovenije (DRSV) za vode poleg vzdrževanja in investiranja v protipoplavne objekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti ter upravljanja z vodami zasleduje cilj ustvarjati ravnotežje med varovanjem življenj ter imetja in ohranjanjem narave.

S preventivnimi ukrepi lahko preprečimo oziroma zmanjšamo škodljive posledice delovanja voda. Direkcija za vode kot upravljavka vodnih in priobalnih zemljišč skrbno bdi nad celostnim upravljanjem voda v celotni Sloveniji in opozarja na odgovorno ravnanje, ki bo pripomoglo k zmanjšanju poplavne ogroženost in posledic morebitnih poplav.

Ohranjamo okolje v ravnovesju

Projekt Care4Climate je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija do leta 2030 dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Projekt je povezan z vsebinskimi področji, ki se na prvi pogled lahko zdijo zelo vsakdanja, vendar pomembno vplivajo na nastanek oziroma blaženje podnebnih sprememb. Projekt LIFE IP Care4Climate (LIFE17 IPC/SI/000007) je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

Ukrepi ministrstva sledijo skrbi za ohranitev okolja in spodbujanju razvoja

Ministrstvo ima v pripravi spremembe Zakona o urejanju prostora, Zakona o vodah in Gradbeni zakon. Spremembe zakonodaje kot del koalicijskih zavez sledijo ciljem zagotavljanja večjih finančnih sredstev in preprostejših postopkov. Kar bo bistveno pripomoglo k razvoju države.

Med pomembnejšimi okoljskimi cilji je skrb za čisto in varno okolje, zato tudi področje odpadkov želimo urediti strateško, skladno z obrnjeno piramido ravnanja z odpadki. MOP pripravlja takšne spremembe Zakona o varovanju okolja, ki bodo rezultirale manj odpadkov, za preostanek odpadkov pa bo uredil sistemske rešitve varne predelave in ponovne uporabe.

Ravnanje z odpadki kaže pozitiven trende v obdobju 2002-2019, in sicer

  • naraščanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov (v zadnjih 19. letih beležimo povečanje iz 8,6 % na 72,8 %),
  • padanje količine odlaganja komunalnih odpadkov (iz 357 kg/prebivalca v letu 2002 smo odlaganje znižali v letu 2019 na 32 kg/prebivalca);
  • naraščanja stopnje recikliranja komunalnih odpadkov (od 22,4 % v letu 2010 na 59,2 % v letu 2019),
  • padanje količine nastalih nekomunalnih odpadkov;
  • naraščanje stopnje recikliranja odpadkov (iz 63 % v letu 2010 na 84,5 % v letu 2019);
  • padanje stopnje odlaganja odpadkov (iz 24,6 % na 5,1 %).
  • Dodatne napore bomo namenili v:
  •  preprečevanje komunalnih odpadkov (količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca še vedno narašča),
  •  preprečevanje količine nastale odpadne hrane,
  •  usmerjanje ustreznih nenevarnih odpadkov v postopke recikliranja.

Omenjeni so tudi cilji, ki izhajajo iz Okvirne direktive o odpadkih 2008/98/ES, in so tudi že doseženi. Ta določa cilje recikliranja in predelave, ki jih je treba doseči do leta 2020, in sicer pri komunalnih odpadkih (50 %).

Ravnotežje med razvojem in skrbjo za varovanje okolja je poslanstvo MOP, ki ga bo odgovorno nadaljeval z vsemi sistemskimi rešitvami.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Viyjak na tiskovni konferenci ob Svetovnem dnevu Zemlje in sprejetju Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050

Kaj lahko stori vsak izmed nas? Spremenimo navade in poskrbimo za naš planet

Eden od pomembnejših izzivov za upočasnitev podnebnih sprememb pa je zagotovo sprememba potovalnih navad. Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti. S tem pa prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti.

Raziskave kažejo, da imajo mladi vedno večji vpliv na zelene odločitve v družinskem okolju in so odgovorni za spreminjanje navad. Zato je pomembno, da jim damo vse potrebne informacije, s katerim bodo vplivali na prihodnost in obnovo planeta, kot nas v svojem sloganu poziva letošnji Svetovni dan Zemlje.

Na spletni strani samo1planet.si je zbranih vrsto primerov dobrih praks in malih dejanj, s katerimi vsakdo od nas lahko začne danes vplivati na jutri.

Spodbujajmo razmišljanje o okolju. Mladi so tukaj pomemben del, a ne pozabimo, da smo odrasli tisti, ki smo opolnomočeni ustvarjati še večje spremembe. In nosimo odgovornost do naslednjih generacij.

Ne pozabimo na vode, saj je eden izmed ključnih preventivnih ukrepov za učinkovito gospodarjenje, varovanje ter zmanjšanje posledic škodljivega delovanja voda, ohranitev obstoječih razlivnih površin. Osnovni namen ukrepa je ohranitev oziroma povečanje prostora namenjenega naravnim poplavnim procesom in ohranjanju dobrega stanja voda. Ukrep se izvaja na način administrativnega zavarovanja naravnih poplavnih območij in določitve omejitev za poseganje na zavarovano območje. Posameznik lahko prispeva na način, naj s svojimi posegi in ravnanjem ne posega v vodni in obvodni prostor (gradnja objektov, trajno in začasno odlaganje odpadkov, trajno in začasno odlaganje zelenega odreza in ostalih materialov in drugo).

DRSV je v začetku februarja 2021 pozvala lokalne skupnosti, lastnike in najemnike priobalnih zemljišč ob vodotokih v Sloveniji, zlasti v naseljih in ob kmetijskih zemljiščih, k skrbnemu in gospodarnemu ravnanju v času otoplitve ozračja, ko obstaja možnosti večjih padavin in naraščanja vodostajev. V skladu z Zakonom o vodah so lastniki in uporabniki priobalnih zemljišč dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih ter odvrženih predmetov in snovi z vodnih ter priobalnih zemljišč.

Ob rednem vzdrževanju pretočnosti rek in potokov ter odgovornem ravnanju z okoljem lahko znatno zmanjšamo poplavno ogroženost in s tem zaščitimo ne samo premoženje, ampak tudi življenja tamkajšnjih prebivalcev.

Spodbujamo vas k odgovornemu ravnanju, tako na področju varčevanja energije, skrbi za okolje, ravnanju z vodami kot pri ravnanja z odpadki.

Več informacij: Svetovni dan Zemlje