Na ministrstvu veliko pozornost v okviru programov socialnega varstva namenjamo tudi področju duševnega zdravja in programom za mladostnike, ki imajo težave v družinskem okolju ali se znajdejo v različnih stiskah. Programi se izvajajo v obliki dnevnih centrov, svetovalnic, stanovanjskih skupin kot skupnostno delo v lokalnih okoljih in kot telefonsko ali spletno svetovanje. V okviru socialnovarstvenih programov se  lahko študenti vključijo v različne programe, odvisno od narave njihovih stisk (nasilje, duševno zdravje, zasvojenost).  

Prav zaradi povečanih stisk, ki jih je prinesla epidemija, so izvajalci socialnovarstvenih programov nadaljevali z delom, ki so ga prilagodili epidemiološkim razmeram – veliko dela se je opravilo preko IKT orodij, veliko pa tudi individualnega svetovanja ob upoštevanju varnostnih ukrepov.

Kot odgovor na posledice epidemije smo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pripravili tudi dodatni javni razpis za najbolj ranljive skupine ljudi, ki so se zaradi epidemije znašli v še večji izolaciji in osamljenosti. 

Mladi so tudi sicer ena od skupin, ki smo jim želeli pomagati z različnimi proti korona in drugimi ukrepi.
V kontekstu epidemije COVID 19 in posledic na trgu dela smo z interventnimi ukrepi želeli v prvi vrsti ohraniti čim več delovnih mest. Ukrepi so se tako na trgu dela v prvi vrsti nanašali na delavce, samozaposlene osebe in kmete, ki s svojim delom zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost sebi in svojim družinam. 
Ne glede na navedeno pa je bil eden izmed interventnih ukrepov tudi izplačilo  solidarnostnega dodatka. Vlada RS je že v prvem valu vsakemu študentu namenila izredni oziroma enkratni dodatek v višini 150 evrov. Prav tako je tudi sedmi protikoronski paket študentom prinesel enkratni solidarnostni dodatek, v višini 150 evrov. S tem dodatkom smo želeli zagotoviti  izboljšanje materialnega položaja, izplačilo navedenega dodatka pa tudi ne vpliva na odločanje o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.  Od enkratnega solidarnostnega dodatka za študente se ne plača dohodnina.  

Prav tako je bil eden izmed interventnih ukrepov tudi dodatek za dijake in študente, ki delajo s COVID-19 bolniki, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila.

Z interventno zakonodajo je bilo na področju štipendij zagotovljeno, da štipendisti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne bodo utrpeli prikrajšanja za pravico do posamezne štipendije oziroma jim prejetih sredstev ne bo treba vračati:

• vsem štipendistom, ki zaradi posledic epidemije COVID-19 niso napredovali v višji letnik oziroma niso pravočasno zaključili izobraževanja je bilo omogočeno mirovanje štipendijskega razmerja v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 in s tem izogib vračilu štipendije;
• omogočen je bil dogovor o daljšem odlogu vračila oziroma obročnem vračanju štipendije zaradi posledic COVID-19;
• ob upoštevanju načela enake obravnave je bila omogočena uveljavitev tistih izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisove štipendije, ki jih bodo vlagatelji dejansko lahko uveljavljali (neupoštevanje izjemnih dosežkov iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020, ko večina državnih tekmovanj ni bila izvedena);
• omogočena je bila prilagoditev obveznosti iz naslova kadrovskih štipendij tako v korist štipendistov kot delodajalcev (spregled enomesečne obvezne prakse, vračila subvencioniranih zneskov štipendij, podaljšanje roka za zaključek izobraževanja že zaposlenih kadrovskih štipendistov, možnost kasnejše izpolnitve obveznosti zaposlitve štipendista oziroma oprostitev obveznosti zaposlitve v primeru prenehanja delodajalca, možnost zamika izplačila kadrovskih štipendij zaradi težav z likvidnostjo).

Povprečno mesečno število prejemnikov vseh štipendij v letu 2020 znaša 58.461. Glede na število prejemnikov v letu 2019 je bilo povprečno število prejemnikov višje za 4 odstotke, število prejemnikov državne štipendije je višje za 5,4 odstotka. Za državne štipendije, ki predstavljajo socialni korektiv, je bilo v letu 2020 namenjenih 71.753.296,47 evrov, kar 1.551.520,30 evrov več kot leto prej. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je za javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021 namenilo dodatnih 500.000 evrov.

Mladi so ena izmed prednostnih ciljnih skupin programov aktivne politike zaposlovanja. Podatki kažejo, da so ravno mladi največji koristniki ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), kot najbolj uspešni programi za mlade pa so tisti, ki omogočajo pridobivanje praktičnih in delovnih izkušenj. Ukrepi za mlade so usmerjeni v dodatna praktična usposabljanja za trg dela, saj to delodajalci najbolj pogrešajo, še posebej pri iskalcih prve zaposlitve. Z vidika spodbujanja zaposlovanja mladih pa izvajamo ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje za nedoločen čas.