Ministrstvo za pravosodje pospešuje nove investicije in adaptacije pravosodnih objektov
Na ministrstvu smo ponovno zagnali projekt, ki stoji vse do leta 2013, to je izgradnja nove sodne stavbe v Ljubljani. Predvidne pa so tudi številne obnove objektov pravosodnih organov ter zagotavljanje mobilnosti starejših in funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov.
Na področju investicij v zapore sta v teku dve investicije, in sicer adaptacija in novogradnja ženskega zapora na Igu in novogradnja moškega zapora na Dobrunjah. Za ženski zapor na Igu smo že pridobili gradbeno dovoljenje. Smo v postopku priprave javnega naročila za pridobitev izvajalca za GOI dela, in po zastavljenem planu, bomo še letos pričeli s prvimi GOI deli. Za novogradnjo moškega zapora na Dobrunjah smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja, izvaja se projektiranje, sledi izvedba postopka javnega naročila za pridobitev izvajalca za GOI dela, z deli bomo začeli v letu 2022. Z izgradnjo novega zapora v Dobrunjah bomo tako pridobili za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor. V teku je tudi izdelava projektne dokumentacije za investicijsko vzdrževanje - energetska prenova stavbe ZPKZ Novo mesto. V naslednjem letu se predvideva izvedba razpisa in začetek izvedbe del katera bi se naj zaključila v letu 2022.˝
Odziv MP na Poročilo Sveta Evrope
V nadaljevanju podajamo odziv tudi Ministrstva za pravosodje na Poročilo Sveta Evrope, ki se nanaša na statistiko SPACE I - Council od Europe Annual Penal Statistics ter zajema podatke za celotno leto 2019 in nekatere podatke na presečni datum 31. januar 2020. Poročilo izpostavlja slovenske zapore kot tiste z najmanj samomori in najmanj pobegi iz njih, kar je odraz kakovostnega strokovnega dela z zaprtimi osebami. Glede prezasedenosti zaporov, ki jo poročilo posebej izpostavlja, pojasnjujemo, da je ta v slovenskih zaporih prisotna že daljše obdobje. Spodbudno je dejstvo, da se Slovenija ne glede na prezasedenost zaporov po nizki stopnji števila zaprtih na 100.000 prebivalcev še vedno uvršča ob bok Skandinavskim državam in v tem okviru ostaja zgled dobre penološke politike v svetovnem merilu.
V zaključku še dodajmo, da je Odbor ministrov Sveta Evrope dne 4. 6. 2020 sprejel končno Resolucijo, v kateri je pozdravil vse ukrepe Slovenije glede zmanjšanja prezasedenosti zaporov in sprejel analizo sekretariata Oddelka za izvrševanje sodb ESČP glede učinkovitosti preventivnih in odškodninskih pravnih sredstev za pripornike in zapornike v Sloveniji ter sprejeto odškodninsko shemo primerjal z novejšo sodno prakso ESČP. Slovenija torej nima več sistemskega problema prezasedenosti zaporov v razmerju do standardov (»soft law«) Sveta Evrope ter človekovih pravic (zapornikov) in pozitivnih obveznosti države iz Evropske konvencije o človekovih pravicah.