Spoštovane državljanke,

spoštovani državljani,

spoštovani zdravstveni delavci in sodelavci, 

dovolite mi, da vas nagovorim ob današnjem 7. aprilu – svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo vsako leto. Na ta dan je bila leta 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija.

Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja Svetovna zdravstvena organizacija v ospredje postavlja neenakosti v zdravju in poteka pod geslom »Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet«. Poudarek je na doseganju najvišje ravni zdravja, ki je temeljna pravica vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomsko ali socialno stanje. Svetovna zdravstvena organizacija poziva k spremljanju neenakosti v zdravju in kliče k prizadevanjem za univerzalen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev prilagojenih potrebam in vrednotam v skupnosti.

V Sloveniji neenakosti v zdravju spremljamo že od leta 2011. Zdravje celotne populacije se je v zadnjem desetletju do epidemije COVID-19 pomembno izboljšalo, pri čemer se Slovenija uvršča ob bok razvitih držav tako na področju dosežkov kot tudi izzivov. To je eden izmed pomembnih dosežkov našega zdravstva, na katerega smo lahko ponosni.

Žal pa tudi v Sloveniji opažamo, da se je zdravje skupin prebivalstva z višjim socialno-ekonomskim položajem izboljševalo hitreje, kar pomeni, da posamezniki iz različnih socialno-ekonomskih skupin svoj zdravstveni potencial dosegajo v različni meri. Dejavniki, kot so izobrazba, zaposlenost, dohodek, socialna varnost in socialna omrežja, vplivajo na življenjski slog, dejavnike tveganja, uporabo zdravstvenih in drugih storitev ter posledično na obolevnost, umrljivost in pričakovano trajanje življenja.

Novi koronavirus nas je opomnil, da bolezen ne izbira po spolu, rasi ali verskemu prepričanju, prav tako se ne ozira na socialni ali družbeni status. Ni mu tudi mar za neenakosti med nami.

Epidemija COVID-19 je globoko zaznamovala prav vsa področja našega življenja. Vseh njenih razsežnosti še ne poznamo, vendar pa bo nedvomno bolj negativno vplivala na tiste skupine prebivalstva, ki so bile že prej ranljive in bolj izpostavljene bolezni. Tudi temu bomo pri izhodni strategiji po epidemiji morali posvetiti posebno pozornost.  

V Sloveniji imamo dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo in kot minister bom storil vse, da jo ohranimo in še izboljšamo.  

V času pandemije COVID-19 so vsi bolniki dobili potrebno oskrbo, naše zdravstvo se je odlično izkazalo v krizni situaciji. Po pandemiji pa nas čakajo novi izzivi. Okoliščine v zadnjem letu so pustile posledice na duševnem zdravju, kar bo terjalo okrepljeno delovanje na tem področju. Vso pozornost bomo namenili preprečevanju in obvladovanju kroničnih bolezni, vključno z rakom, saj so se podatki o dejavnikih življenjskega sloga, ki vplivajo nanje, poslabšali. 

Z okrepljenim zdravstvenim varstvom na primarni ravni bomo zagotovili celovito zdravstveno oskrbo, ki bo odgovarjala potrebam ljudi, tudi najranljivejših. Vse dobre prakse na področju preventivnih dejavnosti, ki vključujejo najbolj ranljive skupine, bodo po epidemiji spet polno zaživele.

Naj nas tudi letošnji slogan poveže v skupnem boju proti novemu koronavirusu in nas opomni, kako pomembna je solidarnost in sočutje do sočloveka. Zahvaljujem se vsem zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki ste v preteklem letu dokazali, da med nami ni neenakosti, prav tako pa vam državljankam in državljanom, da ste s spoštovanjem ukrepov pomagali, da so naše bolnišnice zmogle obravnavati vse, ki so potrebovali zdravljenje.

Hvala vam.