Skoči do osrednje vsebine

Deseta seja Sveta za kmetijstvo in podeželje

6. aprila je potekala 10. seja Sveta za kmetijstvo in podeželje RS, ki se je je udeležil minister dr. Jože Podgoršek. Osrednje teme so bile: predstavitev rezultatov scenarija modela neposrednih plačil in območij z naravnimi omejitvami (OMD) za obdobje 2023 – 2027, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali ter predstavitev osnutkov pravilnikov za ureditev pridelave konoplje iz sadik.

Minister dr. Podgoršek na seji Sveta za kmetijstvo in podeželje

Minister dr. Podgoršek na seji Sveta za kmetijstvo in podeželje | Avtor MKGP

Uvodoma je minister dr. Podgoršek člane Sveta seznanil z aktualnimi aktivnostmi ministrstva, med drugim je izpostavil sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu na Vladi RS v mesecu marcu, pripravo Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SN SKP) ter pripravo odlokov za finančno pomoč posameznim sektorjem zaradi epidemije covid-19.

Člani Sveta so se nadalje seznanili z delnimi (oziroma prvimi) rezultati analize o oceni dohodkovnih učinkov predvidenih sprememb modela neposrednih plačil po 2023 (prvi scenarij) na izbranih tipičnih kmetijskih gospodarstvih (TKMG). Namen je bil prisotne predvsem seznaniti z modelom in orodjem, uporabljenim v analizi, ki bo v prihodnje še nadgrajena z različnimi scenariji sprememb SKP (zato razprava o rezultatih v tem delu podrobneje ni potekala). Predvidene učinke spremembe ukrepov se je simuliralo na ravni TKMG (z modelom so jih definirali 145), in sicer glede na proizvodni načrt posameznega gospodarstva in se jih je nadalje umestilo na raven agregata. Ob tem se je upoštevalo osnovno predpostavko, da se razen pri tržnih aktivnostih, obseg ostalih (zlasti proizvodnih) aktivnosti ne spreminja. Pri izračunu ekonomskih kazalnikov so v analizo zajeli povprečne cene triletnega obdobja 2017-2019 in tako zmanjšali vpliv medletnih nihanj, kar bi sicer lahko zelo vplivalo na bruto dodano vrednost. Rezultati po izbranih TKMG so prikazani za vsak sektor posebej v dveh delih:

  • v prvem delu so prikazane minimalne, povprečne in maksimalne vrednosti za izbrane kazalnike (gre za delež površin, porabljenih sredstev za varstvo rastlin in dušičnih gnojil). Dodatno je tudi prikazan pomen izbranega sektorja z vidika deleža ustvarjenih prihodkov glede na celoten agregat in za orientacijo tudi delež kmetijskega gospodarstva (KMG), katerih rezultati so povzeti v obravnavanem sektorju glede na agregat.
  • v drugem delu pa je prikazan učinek sprememb ukrepov SKP po posameznih TKMG znotraj skupine, posebej se prikazuje spremembo na ravni bruto dodane vrednosti (BDV), prihodkov in proračunskih dodatkov.

Člani sveta so menili, da je predstavljeno metodologija dobro orodje za nadaljnje delo na scenarijih za neposredna plačila.

V nadaljevanju so se člani seznanili s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pripravljen v okviru medresorske delovne skupine in celoviteje naslavlja problem zapuščenih živali. Predlog MKGP tako vsebuje celovitejšo ureditev področja zapuščenih živali (omejitev posedovanja nekaterih vrst živali, temeljna znanja za skrbnike živali in tiste, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, povezano z živalmi). V predlogu zakona so predlagane naslednje rešitve:

  • natančnejše določanje sledljivosti izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi (označevanje pasjih mladičev pri prvem lastniku v leglu; regulacija oglaševanja na spletu);
  • uvajanje odgovornega lastništva mačk za zmanjševanje števila zapuščenih mačk (dokazovanje lastništva mačk z označitvijo);
  • omejitev posedovanja „eksotičnih vrst“ živali zaradi zaščite življenja, zdravja in dobrobiti živali, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi ter ohranjanja narave (prehodno obdobje dve leti od uveljavitve zakona);
  • uvajanje odgovornega lastništva živali z zahtevo o temeljnih znanjih glede potreb in oskrbe živali (skrbniki, osebe, ki prihajajo v stik z živalmi ob opravljanju dejavnosti);
  • dopolnitve določb, ki urejajo področje nevarnih psov in ureditev uporabe pastirskih psov za varovanje čred na paši;
  • prepoved privezovanja psov, z natančno določenimi izjemami, kjer je privezovanje nujno in bi bila prepoved privezovanja v naštetih situacijah neživljenjska za skrbnike psov ali celo nevarna za same pse ali ljudi (prehodno obdobje 1. 1. 2023);
  • prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih;
  • določitev nosilca stroškov za oskrbo zapuščenih živali;
  • prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna;
  • možnost izreka višjih kazni za prekrške ter uskladitev kazenskih sankcij s predlaganimi spremembami in dopolnitvami besedila.

Na koncu tokratnega zasedanje sta bila obravnavana še dva pravilnika, ki urejata področje pridelave konoplje iz sadik. Predlog Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik navadne konoplje, razen semena je bil pripravljen z namenom, da se skupaj z novim Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka omogočita pridelava sadik navadne konoplje ter uporaba teh sadik za pridelavo navadne konoplje v zavarovanem prostoru in na prostem na način, da bo zagotovljena visoka kakovost sadik ter njihova sledljivost od pridelovalca sadik do končnega uporabnika teh sadik. Člani sveta so se strinjali, da je  možno do konca tedna posredovati še določene pripombe na  osnutka obeh pravilnikov, temu pa bo sledilo medresorsko usklajevanje.

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Andrej Simončič (predsednik, Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Emil Erjavec (Biotehniška fakulteta v Ljubljani),  Roman Žveglič in Franc Režonja (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS),  Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kmetijskih in živilskih podjetij), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine).