Obrambni ministri Portugalske, Nemčije in Slovenije so srečanje začeli z izmenjavo pogledov in stališč na proces Strateškega kompasa, katerega namen je povezati strateško in operativno raven pri doseganju ambicij EU na področju obrambe in varnosti. Po pripravi skupne analize varnostnih tveganj in izzivov konec lanskega leta med državami članicami zdaj poteka dialog, v okviru katerega bodo oblikovani natančnejši cilji in priporočila za vse štiri stebre kompasa – krizno upravljanje, odpornost, razvoj zmogljivosti in partnerstva. Proces bo, kot je poudaril minister mag. Tonin, prednostni med slovenskim predsedovanjem Svetu, saj bo Strateški kompas najpomembnejši politično usmerjevalni dokument na področju skupne varnostne in obrambne politike, ki naj bi bil zaključen med francoskim predsedovanjem Svetu EU leta 2022. Ob upoštevanju načrtovane časovnice je mag. Tonin poudaril pomen diskusij med državami članicami na različnih ravneh s ciljem približevanja stališč. Povedal je, da Slovenija, ki je prevzela vodilno vlogo pri koordinaciji košarice partnerstev znotraj tria in Francije, končuje miselni papir na temo partnerstev. Minister se je strinjal, da bo dobra priložnost za nadaljnjo razpravo o stebrih Strateškega kompasa politični seminar konec aprila ter obrambni ministerial maja.

Ministri so govorili tudi o procesu izboljšanja vojaške mobilnosti, na katere pomen, povezljivost in medresorsko odvisnost v povezavi z zagotavljanjem vsesplošne pripravljenosti in odpornosti držav v kriznih razmerah so opozorile tudi razmere epidemije COVID-19. Področje opredeljuje Akcijski načrt za vojaško mobilnost in je sestavni del projektov PESCO – Vojaška mobilnost ter Mreža logističnih vozlišč v Evropi in podpora operacijam, v katerih je članica tudi Slovenija. Hkrati je vojaška mobilnost prednostno področje sodelovanja med EU in Natom, s ciljem ne podvajanja aktivnosti, kar je v pogovoru skupaj s pomenom strateškega in integriranega sodelovanja ter bolj institucionaliziranega povezovanja EU in Nata izpostavil minister mag. Tonin. Kot je dejal, bo Slovenija med predsedovanjem Svetu izvedla vajo DRM2EX21 (Disaster Relief Military Mobility Exercise 2021), na kateri bomo z namenom izboljšanja implementacije na ravni EU preizkusili premike vojaškega osebja in opreme.

V razpravi o sodelovanju med EU in Natom so ministri ponovno izpostavili, da močnejša EU pomeni močnejši Nato, ki sicer ostaja temelj kolektivne obrambe celotne Evrope. V tem kontekstu je pomembno, da se izognemo podvajanju in s posameznimi ukrepi prispevamo k izpolnjevanju nacionalnih, EU in Natovih ciljev. Strinjali so se, da morata obe organizaciji poglobiti odnose na institucionalni ravni, pri delitvi informacij in konkretnem sodelovanju na novih področjih v skupnem interesu. Junijski Vrh Nata so označili kot priložnost za krepitev transatlantskega partnerstva. Minister mag. Tonin je dejal, da bo sodelovanje med obema organizacijama eno od glavnih prednostnih področij našega predsedovanja Svetu EU, zlasti na področjih hibridnih groženj, krepitve odpornosti kritične infrastrukture in tehnološkega razvoja.

Ministri so govorili tudi o februarskem zasedanju Evropskega sveta, na katerem so voditelji držav članic EU v okviru razprave o razvoju evropske varnosti in obrambe sprejeli skupno izjavo, ki med drugim potrjuje zavezo, da EU zaradi vse večje svetovne nestabilnosti prevzame večjo odgovornost za svojo varnost.

Ministri so se v razpravi ustavili tudi pri varnostnih razmerah v Mozambiku, kjer zlasti območje Cabo Delgada od leta 2017 pretresajo napadi oboroženih islamskih skupin. EU je na politični ravni že izrazila pripravljenost, da državi na podlagi celostnega pristopa zagotovi podporo pri naslavljanju varnostne, humanitarne situacije in razvojnih vidikov, vključno z možnostjo napotitve vojaške EU misije za usposabljanje. Minister mag. Tonin je povedal, da Slovenija načeloma podpira prizadevanja in integriran pristop EU pri naslavljanju varnostnih izzivov v Mozambiku, ob tem pa poudaril, da prednostno območje delovanja za nas ostaja Zahodni Balkan, na afriški celini pa regija Sahela, kamor bo prednostno usmerjeno tudi prihodnje delovanje Slovenske vojske.