Skoči do osrednje vsebine

Ministrstvo za obrambo predstavilo energetsko prenovo objektov in uporabo vodikove tehnologije

Ministrstvo za obrambo (MO) je na redni tedenski avdio-video konferenci danes predstavilo aktivnosti v sklopu celovite energetske prenove objektov, posebej projekt avtonomnega samooskrbnega vozlišča na podlagi vodikove tehnologije. Aktivnosti sta predstavila mag. Željko Kralj in polkovnik Robert Šipec iz Direktorata za logistiko.

Ministrstvo za obrambo se dejavno vključuje v prizadevanja EU in Slovenije v boju proti okoljskim spremembam, za zmanjševanje ogljičnega odtisa in odvisnosti od uvoženih energentov, povečanje energetske učinkovitosti in vzdržnosti ter uvajanje trajnostne energetske oskrbe. Dejavnosti, s katerimi je ministrstvo začelo pred slabim desetletjem, vključujejo energetsko sanacijo infrastrukturnih zmogljivosti, projekte izboljšanja in trajnostne mobilnosti ter vlaganja v nacionalne in mednarodne raziskovalno-razvojne projekte s tega področja.

Kot je pojasnil mag. Željko Kralj, je MO prenovilo eno od stavb na sedežu ministrstva, pri čemer se je vrednost investicije v šestih letih v celoti povrnila. Prenova in prilagoditev infrastrukture v postojnski Vojašnici barona Andreja Čehovina je, kot je navedel, po desetletju aktivnosti v zaključni fazi, pri čemer pa bo ministrstvo maja letos objavilo še razpis za celovito rekonstrukcijo in energetsko sanacijo objekta s pet tisoč m2 površin. Vrednost te prenove je ocenjena na 4,5 milijona evrov, med 25 in 30 odstotki pa naj bi od tega bilo evropskih kohezijskih sredstev. Za Vojašnico Boštjana Kekca na Bohinjski Beli in Letalsko bazo Brnik bo ministrstvo, kot je navedel mag. Kralj, aprila letos objavilo razpis za javno-zasebno partnerstvo, pri čemer je celovita obnova ocenjena na vrednost 1,2 milijona evrov, od katerih bo ministrstvo zagotovilo skoraj sto tisoč evrov. Z investicijo, ki naj bi se povrnila v največ petnajstih letih bo skupna poraba za obe lokaciji namesto trenutnih 370 tisoč evrov v letih javno-zasebnega partnerstva znašala 240 tisoč evrov, pozneje precej več. Obsežni prenovi in prilagoditvi objektov letos začenjata tudi Vojašnica Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki in ljubljanska Vojašnica Edvarda Peperka. V slednji bo, kot je dejal mag. Kralj, celovito energetsko obnovljenih deset objektov s skupno površino prek 15.000 m2. Ti letno skupaj porabijo skoraj šest tisoč MWh oziroma 90 odstotkov porabe celotne vojašnice, pri tem pa je njihova letna emisija ogljikovega dioksida ocenjena na 2.300 ton. Po končani sanaciji se bo letna emisija ogljikovega dioksida zmanjšala za kar 43 odstotkov, energetska poraba po sanaciji za polovico, po priklopu sončnih elektrarn v naslednjem letu še dodatnih 2600 MWh prihranka, pri čemer bo zagotovljena skoraj popolna samooskrba vojašnice. Pri tem je mag. Kralj povedal, da tovrstne investicije spodbuja tudi Evropska komisija, ki je v začetku leta pojasnila, da lahko države za celovito energetsko prenovo vojaških objektov pridobijo evropska sredstva, in sicer v višini do 49 odstotkov.

V soglasju z nacionalnimi in evropskimi strategijami ter namero obrambnega in varnostnega sektorja Evropske unije k dejavnemu vključevanju reševanja okoljskih ter energetskih izzivov je slovensko Ministrstvo za obrambo predlagalo vseevropski projekt RESHUB Network in Europe. Gre za projekt avtonomnega samooskrbnega vozlišča na podlagi vodikove tehnologije, ki jo Slovenska vojska, kot je povedal polkovnik Robert Šipec, uporablja že od leta 2008. Namen projekta je gradnja mreže vozlišč dolgoročne samooskrbe obrambnih infrastrukturnih zmogljivosti v Evropi. Vozlišča bodo zagotavljala energetsko oskrbo nastanitvenih in mobilnih zmogljivosti, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, shranjevanju energije v vodiku, lokalni soproizvodnji električne in toplotne energije ter oskrbi z energenti električnih vodikovih transportnih sredstev.

Ministrstvo za obrambo bo prvo vozlišče že v naslednjem letu postavilo v Vojašnici Petra Petriča v Kranju kot pilotni projekt RESHUB, pri katerem že sodelujemo z drugimi resorji, industrijo ter slovenskimi raziskovalnimi institucijami. Zanj smo pridobili investicijsko in gradbeno dokumentacijo, pri čemer del sredstev črpamo iz Sklada za podnebne spremembe, investicijski načrt pa predvideva tudi vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva. Približno tretjino vodikovih zalog bo vojašnica porabila za lastno delovanje, kar dve tretjini pa bo na razpolago za lokalno infrastrukturo, torej za mestni promet, komunalo in druge deležnike, ki bodo uporabljali električna vozila. Hkrati ob podpori vodikovih transportnih sredstev bo projekt vojašnici omogočil avtonomno delovanje za vsaj tri dni. Z vzpostavitvijo dodatnih vozlišč bomo vzpostavili električno mobilnost, obenem pa zagotovili izvajanje podpore države gostiteljice drugim oboroženim silam, vključenim v projekt (evropska vodikova avtocesta za obrambni sistem v podporo civilnemu prebivalstvu – RESHUB Network). Kot je še pojasnil polkovnik Šipec, bodo vozlišča pri nas poleg Kranja v Ljubljani, Postojni, Cerkljah ob Krki in v Mariboru.

Projekt RESHUB bomo v izvedbeni fazi predstavili domači in evropski javnosti med predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta, saj podpira evropske okoljsko, energetsko, skupno varnostno in obrambno ter transportno politiko. Prav tako je EU lani oblikovala vodikovo strategijo, ki države usmerja k uvajanju vodika in uporabi teh tehnologij.

Video posnetek konference (youtubeMORS)