Skoči do osrednje vsebine

Državni zbor sprejel Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi

S 83-imi glasovi »za« in nobenim proti so poslanci Državnega zbora danes potrdili Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi. Gre za eno izmed sklepnih dejanj v prizadevanjih za vzpostavitev hiše za otroke v Sloveniji.

»Kar smo začeli kot projekt v okviru medresorske delovne skupine leta 2017, je preraslo v del zgodbe o vzpostavitvi otrokom prijaznega pravosodja. Gre za področje, s katerim se na žalost v Sloveniji v preteklosti nismo ukvarjali dovolj, zlasti pa ne sistematično. S hišo za otroke Barnahus, s katero v slovenski prostor uvajamo model obravnave zlorabljenih otrok, in z nekaterimi drugimi ukrepi, ki smo jih v tem mandatu že pripravili, ter tistimi, ki jih še bomo, v središče postavljamo otrokom prijazno pravosodje,« je poudarila ministrica mag. Lilijana Kozlovič in se obenem zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi zakona, ter poslancem za njegovo sprejetje.

Glavni namen hiše za otroke po modelu Barnahus je usklajevanje sočasnih kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka ter podpora otrokom, ki so žrtve ali priče nasilja, v otroku prijaznem in varnem okolju. Pri implementaciji modela Barnahus v slovenski kontekst gre za zahteven, kompleksen in obsežen projekt. Ministrica Kozlovič ob tem izpostavi, da moramo »spremeniti postopke, hitrost odzivanja, kakovost in strokovnost obravnave otrok ter miselnost na vseh ravneh in pri vseh, ki pridejo v stik z zlorabljenim otrokom.«

In del tega procesa je danes sprejeti Zakon, ki določa, da je celostna obravnava mladoletnih žrtev in prič javna služba, ki jo zagotavlja država, in se bo izvajala v posebnem javnem zavodu. Obravnava v zavodu je namenjena otrokom, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj, ki posegajo v integriteto otroka, npr. kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ter zoper življenje in telo. Če je v posameznem primeru to najboljša rešitev za varovanje koristi otroka, se lahko celostna obravnava zagotovi tudi mladoletnim žrtvam ali pričam drugih kaznivih dejanj ali mladoletnim storilcem kaznivih dejanj. Če zmogljivost zavoda to dopušča, lahko v zavodu svoje naloge v postopkih, v zvezi z mladoletnimi oškodovanci in mladoletnimi pričami kaznivih dejanj, izvajajo tudi policija in centri za socialno delo.

V Zakona je podrobno opredeljen postopek obravnave v hiši za otroke: ta obsega zaslišanja otroka, telesni pregled žrtve, krizno podporo in psihosocialno pomoč. Zakona določa, da se zaslišanje začne na podlagi odredbe sodišča. Sodišče tako ohranja vsebinsko procesno vodenje samega zaslišanja, organizacijo in izvedbo pa prepusti hiši za otroke. Pred izvedbo zaslišanja se opravi pripravljalni sestanek, kjer se udeleženci izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvedbo zaslišanja, o vprašanjih, ki naj se postavijo otroku, in o načinu izvedbe zaslišanja otroka. Zaslišanje v ločenem prostoru izvede imenovani strokovnjak zavoda, pri čemer sledi izhodiščem, ki so bila dogovorjena na pripravljalnem sestanku. Navzočnost drugih oseb se zagotovi v ločenem prostoru, s pomočjo zvočne in slikovne povezave. Med izvajanjem zaslišanja sodnik komunicira s strokovnjakom prek elektronske komunikacijske opreme ali na drug primeren način. Zaslišanje se posname in se lahko uporabi tako v kazenskem postopku kot v drugih sodnih postopkih.

Tudi telesni pregled žrtve se izvede na podlagi odredbe sodišča, hiša za otroke pa zagotavlja prostore in drugo pomoč pri opravljanju telesnega pregleda tako, da je v kar največji meri zagotovljeno skrbno in obzirno ravnanje z otrokom, ter spoštovanje njegovih osebnostnih pravic in koristi.

Otroku bosta v hiši za otroke ves čas na voljo krizna podpora in psihosocialna pomoč, ki ju izvaja imenovani svetovalec otroka. Krizna podpora pomeni nudenje podpore otroku ob zaslišanju ali osebnem pregledu. Psihosocialna pomoč pomeni trajnejšo obliko pomoči, ki sledi v obdobju po zaslišanju. Vključitev v krizno podporo in psihosocialno pomoč je za otroka prostovoljna.

Za izvajanje vseh nalog bo ključen usposobljen kader, zato zakon tako za strokovnjake, ki bodo pomagali pri izvedbi zaslišanj otrok, kot tudi za svetovalce za krizno podporo in psihosocialno pomoč, določa zahtevano stopnjo in smer izobrazbe, predhodne izkušnje z delom z otroki in opravljena dodatna usposabljanja, ki jih zagotovi zavod.

Predlog zakona je nastal v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki, ob podpori Sveta Evrope in Evropske unije. S pomočjo sredstev Norveškega finančnega mehanizma bomo uredili prostore prve hiše za otroke, za pilotno obdobje pa usposobili in zaposlili potreben kader.