Dosedanji dosežki ministrice za pravosodje
V prvem letu mandata ministrice mag. Lilijane Kozlovič smo delo na Ministrstvu za pravosodje prilagodili razmeram, ki so nastopile ob razglasitvi epidemije: korenito smo digitalizirali pravosodje, da je dostopnejše in posledično prijaznejše za vse končne uporabnike, sprejeli smo zakone, ki zagotavljajo več pravic za najranljivejše skupine, pripravili smo ukrepe za večjo dostopnost, učinkovitost in transparentnost pravosodja, ter odpravili nekatere nepotrebne birokratske postopke, ki uporabnikom prinašajo prijaznejše storitve.
Zaščita ranljivih skupin
Za nami je težko leto epidemije, ki je prizadelo vse sisteme, zato je bil pravosodni sistem kot imunski sistem družbe, ki ščiti ljudi, še bolj na preizkušnji. Na Ministrstvu za pravosodje smo poskrbeli, da ljudje niso zamudili roka za vložitev tožbe ali pritožbe, da jim ni bilo treba sprožiti postopka stečaja podjetja, ki se je znašlo v krizi, in da se niso izvajali rubeži.
- posebna zaščita mladoletnih v hiši za otroke: ukrep je namenjen otrokom, ki se znajdejo v kazenskih procesih – v vlogi žrtve, priče ali storilca. Otrokom, žrtvam spolnih zlorab, bomo omogočili obravnavo, s katero bo zagotovljeno, da ne bodo po nepotrebnem izpostavljeni novim travmam in tako imenovani sekundarni viktimizaciji. Glavni namen hiše za otroke (v sklopu projekta Barnahus) je usklajevanje sočasnih kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka, ter podpora otrokom, ki so žrtve ali priče nasilja, v otroku prijaznem in varnem okolju. Med drugim je cilj projekta tudi povečanje ozaveščenosti strokovnjakov in širše javnosti o pojavu spolne zlorabe otrok v Sloveniji. Prostori Barnahusa so že zagotovljeni, potrebno jih je še urediti za njeno pilotno delovanje. Izvedena je bila tudi celovita raziskava, s katero je bilo merjeno dojemanje spolne zlorab otrok, ter ugotovljena pojavnost, kar je nujno za celovit in poglobljen pristop k strukturnim spremembam. Rezultati raziskave so, glede pojavnosti spolnega nasilja nad otroci, primerljivi s podatki iz tujine.
- zaščita žrtev v kazenskem postopku: včasih se premalo zavedamo, da je prav procesna zakonodaja ključna za enakopravno in učinkovito obravnavo pravic in obveznosti njihovih naslovljencev. Zadeve najpogosteje padejo in so najbolj ranljive prav na tem segmentu. Zato je ključno, da je procesni predpis dober, še posebej v kazenskem postopku, kjer morajo biti zagotovljena vsa procesna jamstva in načelo kontradiktornosti. Namen je določiti skupna minimalna pravila o varstvu procesnih pravic oseb, mlajših od 18 let, ki so v kazenskem postopku, zato da bodo lahko razumeli in spremljali postopek, ter uveljavljali pravico do poštenega sojenja, preprečiti, da bi otroci ponovno storili kaznivo dejanje, in spodbuditi njihovo socialno vključevanje Z novelo pa smo prav tako ustvarili pravne podlage za elektronsko poslovanje z namenom racionalizacije, večje transparentnosti in učinkovitosti.
- zaščita otrok, doma in hišnih živali v izvršbi: z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju smo na Ministrstvu za pravosodje v izvršilnih postopkih zaščitili najranljivejše skupine posameznikov (posameznikov, ki se znajdejo v stiski, in jim grozi izguba doma, potrošnikov…).. Upoštevali smo, da so izvršilni postopki primarno namenjeni upniku, da od dolžnika doseže poplačilo dolga, vendar ne za vsako ceno in na kakršen koli način. Nove rešitve omogočajo tem ranljivim skupinam celostno pomoč; sodišče posameznike v stiski seznani z njihovimi možnostmi, oziroma seznani pristojne institucije, da priskočijo na pomoč. Celostna rešitev problema je praviloma tudi v interesu upnika, da pride na dogovorni način do poplačila svoje terjatve, oziroma izvršitve sodne odločbe. Novela ureja zelo pomembna področja, med drugim področje izvršbe v družinskih zadevah, širše možnosti za intervencijo Vrhovnega sodišča RS za poenotenje in razvoj sodne prakse tudi na izvršilnem področju, pravila, ki urejajo delovanje izvršiteljev, hišne živali v izvršbi in druga.
- varstvo osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj: po dolgotrajnem usklajevanju smo v tem mandatu uspeli dokončno uskladiti in sprejeti Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, ki izvršuje evropsko Direktivo iz leta 2016, in smo tako znatno zmanjšali verjetnost tožbe Evropske komisije zaradi zamude pri implementaciji te direktive. Zakon obenem natančno ureja obdelavo osebnih podatkov na področju dela štirih pomembnih upravnih organov: Policije, Državnega tožilstva, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo. Učinkovito varstvo osebnih podatkov posameznika, ki je obravnavan zaradi kaznivih dejanj pred represivnimi organi je namreč izjemnega pomena. Varstvo osebnih podatkov lahko posredno pomeni tudi varstvo drugih človekovih pravic. V kolikor se namreč osebni podatki zakonito obdelujejo, težje pride do kršitev na drugih področjih (na primer uporaba podatkov v predkazenskem in v kazenskem postopku). Tudi na ta način se krepi delovanje pravne države. Posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zakon daje na razpolago možnosti za obrambo ali uresničevanje njegovih pravic s področja varstva.
- zaščita sodnega sistema in strank z ukrepi iz v interventnih zakonih: z ukrepi s področja pravosodja smo omilili posledice epidemije za državljane ter gospodarstvo. Predlagane rešitve v okviru začasnih ukrepov s področja pravosodja so tako med drugim posegale na področje izvršbe in osebnega stečaja, ter na področje finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V obdobju epidemije so, poleg zdravstvenih, zaostrene tudi ekonomske razmere, posledično pa je stiska ranljivih skupin velika. Za veliko posameznikov, ki so bili že pred epidemijo v hudi finančni stiski, je epidemija in z njo povezani ukrepi povzročila, da svojih obveznosti niso mogli pravočasno izpolniti in so začeli zamujati s plačilom teh obveznosti. Interventni predpisi tako omogočajo državljanom prejem določenih prejemkov, da se omilijo posledice epidemije. Za uresničitev tega namena, pa se sedaj vsi ti prejemki za določeno obdobje izvzamejo iz izvršbe, davčne izvršbe ter iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Z ukrepi iz interventnih zakonov se je tudi zmanjšala prezasedenost zaporov, s čimer se je v času epidemije zagotovila njihova varnost tako za zaprte osebe in zaposlene, kot za celotno družbo. Uredili smo pravne podlage za izvedbo elektronskih ali virtualnih skupščin. Namen te ureditve je omogočiti varno in učinkovito izvedbo skupščin na daljavo, tudi brez fizične prisotnosti družbenikov ali delničarjev. S sedanjimi in prejšnjimi interventnimi ukrepi, ki so bili sprejeti v največjem razmahu epidemije na različnih področjih, smo zagotovili, da kljub omejitvenim ukrepom, pravna država v najširšem smislu še vedno deluje. Poleg odgovornosti za omejitev širjenja virusa, za varnost in zdravje ljudi, smo sočasno omogočili, da so sodišča izvajala tudi naloge v najbolj nujnih zadevah.
Dostopnost in prijaznost pravosodja
Z digitalizacijo pravosodja smo zagotovili dostopnejši pravosodni sistem. Javne dražbe, zaslišanja in glavne obravnave lahko danes ljudje opravljajo dobesedno iz domačega kavča.
- nov register neposestnih zastavnih pravic: poenostavili smo vpis v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ter s tem omogočili lažje zavarovanje terjatev državljanov in gospodarskih družb. Gre za enostavno aplikacijo, vpisi v register se izvajajo brez prilagajanja listin, zato je register tudi preglednejši in ažurnejši. Državljani lahko tako na enostaven način najdejo zanesljive informacije o posameznih premičninah. Konkreten primer, če kupujejo rabljen avto ali drugo motorno vozilo, vpisano v register motornih vozil, ali ali poslovno opremo, ki se nahajajo v ali na določeni nepremičnini, se z enostavnim elektronskim vpogledom, preko nove aplikacije eRZPP, zavarujejo tako, da preverijo, da ni motorno vozilo, ali poslovna oprema na tem prostoru že zastavljena ali zarubljena. Dostop do eRZPP je omogočen preko portala AJPES.
- prenovljene podlage za e-poslovanje v sodnih postopkih: uvajanje elektronskega poslovanja v civilnih sodnih postopkih pomembno prispeva k dostopnosti sodstva pri poslovanju s strankami in k pospešitvi postopkov. V sedanjih epidemioloških razmerah pomeni tudi zaščito strank in zaposlenih v sodstvu pred okužbami. Spremembe bodo strankam sodnih postopkov omogočile širše opravljanje dejanj v elektronski obliki prek portala e-sodstvo.
- uvedba javnih dražb preko spleta: s 1. februarjem je začel delovati portal e-dražbe, kjer so na enem mestu objavljene aktualne dražbe slovenskih sodišč. Portal bo vsem zainteresiranim kupcem, s pomočjo naprednega iskalnika, omogočal hiter, enostaven in brezplačen dostop do podatkov o predmetih prodaje v sodnih postopkih, s prijavo preko sistema si-pass pa tudi lokacijsko neodvisno in anonimno spletno draženje. Na ta način bo zagotovljena širša dostopnost do javnih dražb, preprečilo pa se bo tudi dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah, kar bo omogočilo učinkovitejše poplačilo upnikovih terjatev. Draženje, ki bo potekalo popolnoma anonimno, bo zaenkrat možno le pri prodaji nepremičnin in pravic v izvršilnih postopkih, način draženja pri ostalih tipih postopkov pa bo viden na spletnem portalu. Sistem, ki ga podpirajo vse računalniške platforme, je na voljo 24/7.
- opremljanje sodišč z avdio-video konferenčnimi (AVK) sistemi: digitalizacija pravosodstva je ena izmed prednostnih nalog Ministrstva za pravosodje. Ta omogoča še večjo učinkovitost in transparentnost dela. Prav zato na ministrstvu vlagamo velike napore v nabavo potrebne opreme, v tem letu največ za potrebe sodstva. Ministrstvo je že zagotovilo in namestilo več kompletov opreme za okrajna sodišča, zlasti za potrebe zaslišanja pridržanih. Tako bomo omogočili državljanom in pravnim subjektom še večjo dostopnost pravosodnih organov. Nujnosti in koristnosti takšne informatizacije se vsi zavedamo že dlje časa, je pa nanjo še posebej opozorila trenutna situacija z epidemijo nalezljive bolezni covid-19, v kateri smo se znašli.
- omogočanje stikov zapornikom z avdio-video konferenčnimi (AVK) sistemi: Ministrstvo za pravosodje aktivno izboljšuje pogoje bivanja zaprtih oseb kot tudi zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora. Ministrstvo in Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij sta v letu 2020 zagotovila 60 tablic, da smo tako omogočili dodatne videokonferenčne stike zapornikov s svojci; še posebej sedaj v času epidemije, ko zaradi varnosti zdravja tako zaprtih oseb kot tudi njihovih bližnjih fizični stiki niso mogoči. Nameščena nova videokonferenčna opreme na vseh zavodih za prestajanje kazni zapora omogoča izvajanje zaslišanj zapornikov s strani sodišč in Komisije za pogojne odpuste. Gre za še enega izmed uspešnih ukrepov v sklopu digitalizacije pravosodja s ciljem še večje dostopnosti, učinkovitosti in transparentnosti dela. Možnost videokonferenčnega zasliševanja zapornikov in pripornikov koristi zlasti za potrebe kazenskih postopkov. Predvsem, da ti postopki tečejo hitro in nemoteno naprej, obenem pa so tako dodatno zavarovane človekove pravice zaprtih oseb, da lahko, kar se da, nemoteno uveljavljajo svoje pravice navkljub epidemiji in podobnim izrednim dogodkom. Pri tem pa je varovano tako njihovo zdravje kot tudi zdravje pravosodnega osebja.
- nadaljnja promocija probacije kot alternativne kazni zapora: sodobno kazensko pravo se vedno bolj nagiba k iskanju rešitev, ki bi nadomestile oziroma poenostavile kazenski postopek, pospešile potek kazenskega postopka in razbremenile delo sodišč. Pri izbiri alternativnih postopkov je treba upoštevati tako težo in naravo kaznivega dejanja kot tudi okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar vključuje tudi razmerje med storilcem in žrtvijo. Pri tem ne gre zanemariti razlik med različnimi vrstami alternativnih postopkov – ni vsako kaznivo dejanje oziroma vsaka zadeva primerna niti za odložen pregon niti za poravnavanje. Ključno vlogo ima državni tožilec, nenazadnje pa je pomembna tudi dobra komunikacija med državnim tožilcem, poravnalcem in osumljencem ter oškodovancem. Ob tem je treba poudariti, da postopek poravnavanja lahko vodi do poravnave med osumljencem in oškodovancem tudi v smislu civilnopravnih učinkov poravnave. Namen poravnave ni le v tem, da se sodišča razbremenijo vodenja kazenskega postopka za manj nevarna kazniva dejanja, temveč tudi, da se čim prej in v celoti reši konflikt med osumljencem in oškodovancem na zadovoljiv način za oba, brez uporabe kazenskih sankcij.
Učinkovitost pravosodja
Poskrbeli smo za hitrejši in učinkovitejši pregon kaznivih dejanj z določitvijo rokov ukrepanja, e-poslovanjem in močno preventivno vlogo Komisije za preprečevanje korupcije.
- krepitev boja proti korupciji: največja dodana vrednost novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je, da s krepitvijo preventivne vloge Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ter poudarkom na njeni strokovnosti, Komisijo na novo umešča v sistem in ji dviguje ugled, ki si ga zasluži in potrebuje za učinkovito preprečevanje korupcije. Cilj je dobro delujoča in operativna KPK. In ravno nova orodja na področjih krepitve integritete, preprečevanja korupcije, transparentnosti in ohranitev pristojnosti za preiskovanje konkretnih ravnanj izboljšujejo »imunski sistem« naše družbe na tem področju. Novela poudarja preventivno-nadzorno funkcijo komisije in daje večji pomen integritete. Predlagane rešitve odpravljajo nekatere, v preteklem desetletju zaznane pomanjkljivosti, odpravlja nejasnosti pri postopkih, ki jih vodi KPK, in omogoča pogoje za učinkovitejše delovanje komisije. Novela prinaša tiste spremembe, ki jih naša družba potrebuje. To je, da delovanje komisije lahko dolgoročno doseže spremembo razumevanja pojma integritete.
- podlage za racionalno vodenje spisov in uvedbo e-spisa: pripravili smo ustrezno pravno podlago za racionalno vodenje spisov in uvedbo e-spisa, kar bo povečalo učinkovitost in omogočalo boljši vpogled v stanje zadeve za stranke, ter boljši vpogled v tekoče zadeve pred sodišči za medije in širšo javnost.
- uvedba vsebinskega odločanja pritožbenega sodišča v kazenskem postopku: z Zakonom o kazenskem postopku smo, poleg uzakonitve ločenih mnenj sodnikov na Vrhovnem sodišču (pri odločanju o zahtevah za varstvo zakonitosti), vzpostavili večjo zavezo pritožbenega sodišča, da vsebinsko odloči o zadevi in je ne vrača nazaj na prvo stopnjo.
- učinkovito zagotavljanje pogojev za delovanje pravosodja: z investicijami v pravosodje in izboljšanjem črpanja kohezijskih sredstev v pravosodju smo zagotovili več prostorov za pravosodne deležnike. Z ustrezno sistemsko zakonodajo pa optimizirali njihovo delo. Z interventnim zakonom in s petimi PKP zakoni pa smo zagotovili prilaganje pravosodja v epidemiji.
- uvedba možnosti video-konferenčnega opravljanja obravnave v kazenskem postopku: z novelo Zakona o kazenskem postopku smo omogočili ustrezno pravno podlago za uporabo video-konferenčnega opravljanja obravnave v kazenskem postopku. Nova videokonferenčna opreme na vseh zavodih za prestajanje kazni zapora pa dejansko tudi omogoča samo izvajanje zaslišanj zapornikov in pripornikov s strani sodišč. Učinkovita zaščita ljudi je bila možna le ob zagotovitvi dodatnih orodij in osnovnih sredstev pravosodnemu sistemu.
Zakoni:
- Predlog Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njegovi celostni obravnavi (ZZOKPOHO)
- Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPPOKD)
- novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O)
- novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C)
- novela Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1D)
- novela Zakona o sodiščih (ZS-M)
- novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M)
- novela notarske tarife
- novela Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1E)
Podzakonski akti:
- Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
- sprememba Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, skupni evidenci kazenskih točk v cestnem prometu ter skupni informacijski infrastrukturi
- Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku
- Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka
- Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zemljiški knjigi
- Pravilnik o spletnih javnih dražbah
- spremembe in dopolnitve Državnotožilskega reda