Kmetijske točke: priprava strateških načrtov Skupne kmetijske politike (SKP), pogajanja glede zakonodajnega svežnja SKP in zdravstveno varstvo rastlin

Ministri EU so veliko pozornost namenili razpravi o strukturiranem dialogu ter priporočilih Komisije za pripravo strateških načrtov Skupne kmetijske politike (SKP). Gre za izvedbeni model oz. strateško načrtovanje držav članic, v katerega morajo biti zajeti ukrepi prvega (neposredna plačila, sektorski ukrepi, npr. za čebelarstvo, za sektor vina) ter drugega stebra (Program razvoja podeželja). Minister je izpostavil, da priprava strateških načrtov za SKP pomemben proces, s katerim bo oblikovan model za izvajanje nove Skupne kmetijske politike, in da priporočila Komisije nedvomno predstavljajo podporo pri pripravi strateških načrtov. Pri tem je opozoril, da glede na njihovo pravno ne-zavezujočo naravo, ta ne smejo omejevati držav članic pri izberi ukrepov, s katerimi želimo doseči zastavljene cilje. »Vseh priporočil tudi ne bo mogoče nasloviti z intervencijami SKP, pri izbiri intervencij pa treba zagotoviti tudi ustrezno ravnotežje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki«. V Sloveniji že komuniciramo z deležniki, v ta namen pa je bilo ustanovljenih pet delovnih skupin. Minister je na Svetu še pozval, da bi bilo treba glede določitve nacionalnih vrednosti za cilje Evropskega zelenega dogovora, razjasniti, na kakšen način naj država članica te cilje določi oziroma ali in kako naj bo njihovo uresničevanje vezano na ukrepe/intervencije SKP v strateškem načrtu.

Ministri so drugi dan zasedanja razpravljali tudi o odprtih vprašanjih, ki izhajajo iz tristranskih pogajanj glede zakonodajnega svežnja o reformi SKP, v luči priprave na super trialog med Svetom EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ki bo 26. 3. 2021. Minister je ponovno poudaril, da je za Slovenijo izrednega pomena, da se čim prej doseže politični dogovor, saj brez sprejetega zakonodajnega okvira ne bomo mogli pravočasno pripraviti strateške načrte. »Se pa zavedamo, da je pred nami še kar nekaj dela in da bo potrebno pokazati pripravljenost na kompromis pri nekaterih predlogih Evropskega parlamenta, predvsem v okviru uredbe za skupni tržno ureditev, kot tudi pri predlogu o vključitvi spoštovanja socialnih in delovnih pravic v kmetijstvu«. Za Slovenijo je pomembno, da se pri zeleni arhitekturi in nekaterih elementih novega izvedbenega modela, med drugim model izvajanja kontrol, izhaja iz splošnega pristopa Sveta EU.

Sledila je razprava o dveh temah s področja zdravstvenega varstva rastlin, o uporabi bioloških zatiralcev (makroorganizmov) proti rastlinskim škodljivcem ter o pripravljenosti za fitosanitarne ukrepe za varstvo pred škodljivimi organizmi rastlin, ki ogrožajo kmetijstvo. Namen razprave o slednji vsebini je dvig političnega zavedanja o pomembnosti zdravja rastlin in problemov, ki jih povzročajo tujerodni škodljivi organizmi na rastlinah, ki na območju EU nimajo naravnih sovražnikov. Minister dr. Podgoršek se je strinjal s sogovorniki, da imajo podnebne spremembe in globalizacija na področju trgovanja z rastlinami in rastlinskimi proizvodi vedno večji vpliv na povečana tveganja za vnos in širjenje nevarnih škodljivih organizmov rastlin na območju EU. »Zato je pomembno na nivoju držav članic enotno izvajanje prenovljene in posodobljene zakonodaje iz leta 2013«. Minister je izpostavil, da Slovenija namenja veliko pozornosti izvajanju programov preiskav za zgodnje odkrivanje navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov, saj je to ključnega pomena za uspešno izkoreninjenje in preprečevanje širjenja na nova območja. Pomemben element pri zgodnjem odkrivanju škodljivih organizmov so po besedah ministra informirani pridelovalci in drugi državljani. Ob tem je opozoril na prispevek kampanj, ki so se izvajale v okviru Mednarodnega leta zdravja rastlin v lanskem letu.

Namen razprave o drugi vsebini, o uporabi bioloških zatiralcev (makroorganizmov) proti rastlinskim škodljivcem je bila pobuda za enotno ureditev na ravni EU dajanja v promet in uporabo makroorganizmov za varstvo rastlin. To področje trenutno v okviru EU ni enotno urejeno, saj vsaka država članica to ureja individualno. Slovenija podpira razpravo na to temo, saj bi uporaba koristnih organizmov za zatiranje bolezni in škodljivcev rastlin pomembno prispevala k bolj trajnostnemu obvladovanju bolezni in škodljivcev rastlin.

Ribiške točke: o dogovoru EU in Združenega kraljestva o ribolovnih možnostih

Ministri so zasedanje v ponedeljek začeli s točko o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 in za globokomorske staleže za leti 2021 in 2022 za staleže, ki si jih EU deli z Združenim kraljestvom. Konec leta je bil namreč z Združenim kraljestvom sklenjen Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, ki se začasno uporablja od začetka leta (1. 1. 2021). Skladno s tem Sporazumom se določijo ribolovne možnosti med EU in Združenim kraljestvom na letni ravni. Gre za podoben pristop kot za vsakoletna posvetovanja z Norveško. Letošnje leto je pa je nekoliko posebno. Ta posvetovanja z Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih so se začela šele januarja, torej po dogovoru o Krovnem sporazumu z Združenim kraljestvom. Zato je bilo dogovorjeno, da se do dogovora o zadevnih ribolovnih možnostih, za tri mesece do konca marca določijo ribolovne možnosti na ravni 25 % deleža EU v ribolovnih možnostih, določenih za leto 2020. Po tristranskih pogajanjih in več krogih kompromisnih predlogov je bil v torek dosežen nov politični dogovor o dopolnitvah Predloga Uredbe Sveta o ribolovnih možnostih za leto 2021 ter za globokomorske staleže za leti 2021 in 2022 za staleže, ki si jih EU deli z Združenim kraljestvom, ki bo veljal do 31.7.2021. Omenjene teme sicer slovenskega ribištva ne zadevajo neposredno, dogovor pa je izjemnega pomena za zagotovitev nadaljevanje ribolova plovil z evropsko zastavo v teh vodah.

Strategija EU za gozdarstvo

Na zasedanju je avstrijska delegacija s podporo več držav članic, opozorila na izzive in prednostne naloge, ki bi jih bilo treba nasloviti pri pripravi Strategije EU za gozdove po letu 2020. Slovenija podpira nadaljevanje politične razprave o novi Strategiji EU za gozdove, ob tem pa je pomembna tudi krepitev sodelovanja in povezovanja v gozdarstvu. Minister je v razpravi izpostavil, da Slovenija zagovarja večnamensko, sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, in sicer s trojno funkcijo: socialno, okoljsko in gospodarsko. »S tem zagotavljamo biodiverziteto, ugodno stanje gozdov, razpoložljivost lesa kot materiala in energetski vir«. Strategija mora po besedah ministra tudi upoštevati različna izhodiščna stanja posameznih držav članic.

Minister dr. Podgoršek na dvostranskih srečanjih

V okviru Sveta EU je imel minister dr. Jože Podgoršek tudi dvostranski srečanji, in sicer s francoskim ministrom, pristojnim za kmetijstvo in hrano Julienom Denormandiejem ter z italijanskim ministrom za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo Stefanom Patuanellijem.

S francoskim ministrom sta v pogovoru predstavila prednostne naloge predsedovanja obeh držav; Francija bo namreč od Slovenije prevzela predsedovanja Svetu EU. Francija podpira tudi vsebine Slovenije, ki jih bo kot predsedujoča uvrstila med prednostne. Francoski minister je izpostavil nujnost tesnega sodelovanja obeh držav, saj se bodo določene teme že začele v času slovenskega predsedovanja. Ob tem je posebej izpostavil pomembna področja za Francijo, med drugim označevanje porekla, geografske označbe, izpolnjevanje enakov standardov za kmetijske proizvode iz tretjih držav. Pogovor je tekel tudi o Strategiji EU za gozdove, v okviru katere je posebej pomembno preprečevanje tako imenovane deforestacije. Ministra sta govorila tudi o pripravah na sejem AGRA 2021, kjer bo Francija dežela partner ter nameri Slovenije, da se ponovno predstavi na sejmu SIA v Parizu prihodnje leto.

V pogovoru z italijanskim ministrom pa je tekla beseda o sodelovanju na skupnih projektih, kot je čezmejna zaščita terana, kjer potekajo aktivnosti. Minister Podgoršek se je italijanskemu kolegu zahvalil tudi za podporo pri novem sporazumu »Prosecco«, ki je bil lani podpisan. Prav tako se je minister zahvalil za aktivnosti pri reševanju problematike dvolastnikov – agrarne skupnosti Rateče, kjer je letos prišlo do dogovora. Ministra sta poudarila tudi pomen dobrega sodelovanja na področju ribištva, govorila pa sta tudi o označevanju hranilnih vrednosti, kjer Slovenija podpira stališče Italije. Minister Podgoršek je italijanskega kolega tudi povabil na obisk v Slovenijo.