Primerna obdelava posnetkov pri tem pomeni, da za vsak posnetek izračunamo kazalnike stanja vegetacije, poimenovane indeksi (NDVI - angleško: Normalized Difference Vegetation Index, EVI - angleško: Enhanced Vegetation Index, LAI - angleško: Leaf Area Index).

S primernim grafičnim oziroma barvnim prikazom gibanja določenega kazalnika, ki odraža stanje vegetacije, lahko časovno spremljamo razvoj posevka na nekem območju, v daljšem časovnem intervalu skozi več let pa tudi stanje zemljišč z vidika zaraščanja, sprememb rabe in širjenje invazivnih vrst. Spremljanje posevkov na ta način pridobiva vse večjo uporabno vrednost tudi pri kmetovanju.

S pomočjo satelitskih posnetkov lahko nadzorujemo razvoj in zdravje rastlin brez neposredne fizične prisotnosti na terenu. Z ustrezno obdelavo podatkov je možno spremljati rast, vsebnost dušika in vode ter s tem povezanimi zadostnimi zalogami vode in hranil v zemlji, ter morebitno poškodovanost rastlin zaradi napada škodljivcev.  Postopek tako omogoča pravočasno reagiranje v smislu namakanja oziroma dognojevanja posevka na tistem mestu – geolokacijsko, ki ga posevek potrebuje, kar je že del tako imenovanega preciznega kmetovanja.

S pomočjo spremljanja skozi daljše časovno obdobje lahko na posameznem območju predvidimo odzivnost posevka glede na različne lokacije obdelovalnih površin in tako ustrezno prilagodimo način kmetovanja. Na osnovi analize posevka je mogoče napovedati tudi njegov donos še pred nastopom zrelosti. Stanje posevka v določeni fazi je namreč v tesni povezavi s pričakovanim donosom. Uporaba te metode je še bolj pomembna na nivoju države, kjer z oceno pridelka lahko pravočasno ukrepamo ob morebitnem izpadu ali presežku pridelka. Z daljšo večletno primerjavo površin in donosa lahko določimo tudi površine, ki so bolj ali manj primerne za gojenje nekaterih kultur. Na osnovi tega se lahko ekonomično odločamo o smiselnosti setve neke kulture na gerkih, kjer se vsako leto pojavljajo iste težave.

Spremljanje na nivoju države v daljšem časovnem obdobju daje možnost odločevalcem pri sprejemanju takšnih kmetijskih politik oziroma intervencij, ki bodo ublažila negativne vplive pojavov, kot so suša, poplave, pojav bolezni, presežek določene količine pridelkov ali njihov primanjkljaj.

Z razvojem novih kazalnikov stanja vegetacije, predvsem na osnovi posnetkov satelita Sentinel-1, ki uporablja radarsko tehnologijo, bo uporabnih posnetkov preko celega leta še več, saj oblačnost, ki je pogosto omejevalni faktor za število uporabnih posnetkov satelitov z optičnim senzorjem (Sentinel-2), tu ne igra vloge. S tem pa se na široko odpirajo vrata preciznemu kmetovanju v pravem pomenu besede, ki omogoča zelo hitre in geolocirane odzive.