V skladu z dogovorom na srečanju predsednikov in predsednic parlamentarnih strank, ki je potekalo 24. februarja 2021, so se sogovorniki danes posvetovali o ključnih vprašanjih in ukrepih, pomembnih za uspešno strategijo spoprijemanja z epidemijo COVID-19, vključno z morebitnimi predlogi za nujno potrebne sistemske spremembe v javnem zdravstvenem sistemu.

Po srečanju je predsednik vlade Janez Janša na novinarski konferenci poudaril, da je bil sestanek koristen in da se je dogajanje, ki je običajno za srede popoldne, preslikalo v opoldanski čas. "Predstavitev, razprav in razreševanja strokovnih dilem, kakršnih smo bili danes deležni vsi predstavniki parlamentarnih strank, ki smo se tega sestanka udeležili, smo običajno deležni tisti z vlade, ki vsako sredo popoldne obravnavamo stanje COVID-19 in razmere v Sloveniji, Evropi in po svetu in potem v skladu z običajno prakso in odločbo ustavnega sodišča podaljšujemo ali spreminjamo preventivne ukrepe," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da so danes tudi tisti, ki niso del vladne koalicije, dobili nekaj občutka o tem, s kakšnimi dilemami vse se vlada ukvarja v mesecih epidemije. "Ker se številke okužb večajo, je bil sprejet dogovor, da se pred morebitno potrebno naslednjo zaostritvijo ukrepov ponovno organizira podoben sestanek," je dejal premier Janša, ki je izrazil upanje, da bodo številke takšne, da tovrstni sestanki ne bodo potrebni. "Je pa sprejet dogovor, da se dobimo vsak mesec, dokler epidemija traja," je še povedal premier Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je ob novinarskih vprašanjih o tem, da Levica in LMŠ na današnjem sestanku nista bili prisotni, izrazil obžalovanje, da predstavnikov teh dveh strank na današnjem sestanku ni bilo, saj so bile danes razrešene številne dileme in vprašanja, ki se postavljajo.

V zvezi z decembrskim naročilom cepiva za Slovenijo pa je premier dejal, da je lani večino leta veljalo, da bo podjetje AstraZeneca prvo proizvedlo in registriralo cepivo in da bo to prvo odobreno cepivo. "Ko so bile prve pogodbe s tem podjetjem podpisane, je Evropska komisija sklepala dogovore, na podlagi tega so se države članice EU odločale predvsem za to cepivo. Potem je prišlo do zapletov v tretji fazi testiranj in prvo cepivo, ki je bilo odobreno, je bilo cepivo BionTecha in Pfizerja," je spomnil predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da se je ta odobritev ujemala z decembrskim zasedanjem Evropskega sveta, ko je bilo to najavljeno, in tudi z odstopom tedanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter z začasnim opravljanjem te funkcije predsednika vlade. "Moja prva reakcija, ko sem prevzel ministrstvo za zdravje, je bilo naročilo vsem pristojnim, da kjer koli in kadar koli in za kakršno koli ceno bo možno naročiti dodatne količine cepiva, naj to naredijo ne glede na to, ali bo to AstraZeneca, Pfizer ali katero koli drugo cepivo, in od takrat naprej je ministrstvo za zdravje temu sledilo. Do takrat pa je bila v Sloveniji in drugje favorizirana AstraZeneca," je dejal premier in dodal, da te težave, s katero se države članice danes ukvarjajo, ne bi bilo, če bi to podjetje cepiva dobavljalo v skladu s pogoji, pa jih žal ne. "Tiste države, ki so naročile več cepiva AstraZeneca, so danes po precepljenosti daleč zadaj oziroma pod povprečjem EU," je dejal premier.

"Mi smo v decembru naročili največjo možno količino dodatnega cepiva AstraZeneca. Ta iniciativa, da Evropska unija naroči 100 milijonov dodatnih odmerkov cepiv, je prišla od nemškega ministra za zdravje in konkurirali smo za toliko, kolikor lahko dobimo, in dobili smo milijon dodatnih odmerkov," je dejal predsednik vlade in ob tem dodal, da je Slovenija v prvem kvartalu po precepljenosti nad povprečjem.

"Konkurirali smo tudi za dodatne količine takoj, ko je bilo mogoče, odobrenih smo dobili nekaj manj kot pol milijona odmerkov cepiva Pfizer, vendar pa ta pogodba vsaj do včeraj zvečer še ni bila podpisana," je dejal predsednik vlade in dodal, da je Pfizer do zdaj edino podjetje, ki se je držalo rokov in dobav.

Predsednik vlade Janez Janša je še poudaril, da nobena članica EU ni naročila premalo cepiv, Slovenija pa da je naročila več kot sedem milijonov odmerkov cepiv za dva milijona prebivalcev. "Težava, ki jo rešujemo v zadnjih dneh, torej je, da eno od podjetij ne dobavlja količin, kot bi jih moralo," je poudaril predsednik vlade in dodal, da to podjetje zaradi teh svojih ravnanj ne trpi nobenih sankcij. "Ključno vprašanje torej je, kako je mogoče, da neko podjetje dobavlja več kot pol manj, kot se je zavezalo v pogodbi, pa se v zvezi s tem nič ne zgodi, ni posledic in ni sankcij. Dokler se ta zaplet ne razreši, smo predlagali korektivni mehanizem, na podlagi katerega bo Evropska komisija, kjer bo možno, zagotovila dodatne količine cepiva, ki jih bo distribuirala tistim državam članicam, ki so prizadete zaradi nedobav cepiva AstraZenece," je še povedal predsednik vlade in poudaril, da je predsednica Evropske komisije že sporočila, da je prva takšna dobava že izpeljana.

"Sam osebno pa tudi moji kolegi po Evropi terjamo, da se te pogodbe s podjetji, ki zagotavljajo cepiva, javno objavijo, zato da bo konec špekulacij, kaj v pogodbah dejansko piše, in da se ugotovi, zakaj AstraZeneca ne dobavlja toliko cepiv, kot bi jih morala, in zakaj ne občuti nobenih sankcij za to. Informacije namreč so, da je pogodba slaba in da jo podjetje izkorišča zaradi komercialnega razloga," je dejal predsednik vlade. Omenil je tudi, da je cena enega odmerka cepiva AstraZeneca približno dva evra, na trgu zunaj EU pa se to cepivo prodaja veliko dražje. "Kolegi iz Češke so me obvestili, da so dobili komercialno ponudbo po 13 evrov za odmerek cepiva, torej za več kot šestkratno ceno," je navedel premier. Opozoril je tudi, da če je pogodba slaba, "mora za to nekdo odgovarjati". "Zaradi situacije, kakršna je, pa predlagamo, da se sklene še dodatna pogodba, tudi če je za to treba plačati višjo ceno, kajti če gre za za nekaj evrov višjo ceno, je to še vedno manjša cena kot ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejemati za zajezitev širjenja epidemije, posledice, ki jih čutimo zaradi omejitev, in posledice, ki se odražajo v bolnišnicah in številu umrlih," je poudaril premier Janez Janša.

Predsednik vlade je v nadaljevanju spomnil tudi na včerajšnji sestanek na Dunaju s petimi evropskimi kolegi, kjer je poudaril, da si ne predstavlja stanja, če bi polovica evropskih držav dosegla 60-% precepljenost, druga polovica pa 30-% do poletja in bi to pomenilo, da je polovica Evrope odpravila epidemijo, drugi del pa ne. "To bi lahko pomenilo resno politično krizo. Ker v drugi polovici leta predsedujemo Svetu EU, bi si želeli, da to izpeljemo v optimističnem vzdušju ter da delamo za okrevanje od epidemije, zato na ta problem opozarjamo, ko ga je še mogoče rešiti," je dejal premier Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je še povedal, da šest predsednikov vlad predlaga sklep, da bi se Evropski svet zavezal, da bo do začetka poletja EU zagotovila dovolj cepiva za 70-% precepljenost vsega prebivalstva. "Torej kot obvezni sklep predlagamo nekaj, kar je bilo kot politična odločitev že sprejeto decembra lani, pa se potem zaradi nespoštovanja pogodbe ali pa slabe pogodbe ni upoštevalo," je povedal predsednik vlade. Predsednik vlade je ob tem tudi spomnil, da se je v podjetje AstraZeneca in razvoj cepiv vlagal evropski denar.

Predsednik vlade Janez Janša je še dejal, da bi se verjetno morali hitreje odzvati takrat, ko je bilo jasno, da nastajajo zapleti s cepivi AstraZeneca, "ampak v Sloveniji je bil to čas, ki je sovpadal z umetno povzročeno politično krizo, rušenjem ene stranke in odstopom zdravstvenega ministra".

Na vprašanje, ali bodo odslej pri zajezitvi epidemije upoštevani predlogi opozicije, je premier Janez Janša odvrnil, da je bil namen sestanka, da se tako vsi predstavniki vladne koalicije kot tisti, ki zastopajo nevladni del parlamentarnega spektra, seznanijo s stanjem in prognozami. "Obžalujem, da četrtine parlamentarnega spektra danes ni bilo in da zdaj ni seznanjena s številkami," je povedal predsednik vlade in sklenil, da so vrata vladne koalicije opoziciji za sodelovanje pri boju z epidemijo odprta. "S pomočjo predsednika republike smo doživeli, da se je ta poziv k sodelovanju vsaj napol uresničil," je končal predsednik vlade Janez Janša.