V nagovoru je spomnil na Evropski zeleni dogovor, ki nas nagovarja, da moramo poskrbeti za drastično zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzroča promet. »Fokusirati se je potrebno na zmanjševanje emisij in prometne gneče ter korenito izboljšanje javnega prevoza. Ob vsem tem je še kako pomembno, kdo povzroča in kdo prevzema stroške prometa«, je dejal državni sekretar, ki je spomnil tudi na Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost in paket za urbano mobilnost, za katerega je bila objavljena ocena, ki kaže, da je bil sicer dosežen določen napredek na področju mobilnosti v mestih, vendar bo potrebno še veliko naporov, sistematičnega dela in investicij, da bodo doseženi občutni rezultati.

Državni sekretar je v luči priprav na programsko obdobje 2021 – 2027, kjer se določa razrez sredstev po posameznih vsebinah, poudaril, da želi Ministrstvo za infrastrukturo v prihajajočem programskem obdobju nadaljevati proces, ki si ga je zastavilo v aktualnem obdobju Evropske kohezijske politike, ter ga okrepiti in razširiti na druge aktualne vsebine, kot so na primer alternativna goriva v prometu in sodobne tehnologije za upravljanje mobilnosti. »Pomembno priložnost prinaša tudi mehanizem za odpornost in okrevanje, ki veliko pozornost namenja prav zelenemu prehodu kamor sodi področje trajnostne mobilnosti in digitalizaciji. Slednja  je na pohodu in seveda veliko omogoča in obeta. Vendar sama digitalizacija ne more veliko pomagati, če prostor ni primerno urejen na način, da nudi dobre pogoje za trajnostne oblike mobilnosti in če ne bomo ponudili zelo dobrih storitev javnega prevoza«, je dejal državni sekretar Blaž Košorok.

Na konferenci so predstavili tudi novi Zakon o celostnem prometnem načrtovanju, ki bo vzpostavil zakonski okvir za uresničevanje celostnega prometnega načrtovanja v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja. Temeljni cilj novega Zakona o celostnem prometnem načrtovanju je tako zagotoviti sistemski vir financiranja za pripravo celostnih prometnih strategij občin in regij in ukrepe trajnostne mobilnosti ter bolje povezati prostorsko in prometno načrtovanje. Predlog zakonskih sprememb je rezultat prek leto trajajočega projekta, podprtega s strani Generalnega direktorata za podporo strukturnim reformam Evropske komisije.