Na videokonferenci je sodelovala tudi komisarka za zdravje Stella Kyriakides in direktorici agencije EMA (Evropska agencija za zdravila) ter ECDC (Evropski center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi). V razpravi je sodelovalo vseh 27 članic, vključno s Slovenijo. Neformalno videokonferenco je vodila portugalska ministrica za zdravje Marta Temido.

Najprej je potekala izmenjava mnenj glede Evropskega načrta za boj proti raku, ki ga je  Evropska komisija  (v nadaljevanju: Komisija) objavila 3. februarja 2021. Načrt določa, da je oskrba z rakom ključni steber za močnejšo Evropsko unijo in je ključnega pomena za oblikovanje Evropske zdravstvene unije. Prizadeva si spodbujati Evropo kot vodilno vlogo na področju onkoloških raziskav, hkrati pa spodbujati kohezijo EU s povečanjem socialne ozaveščenosti in socialnih politik, ki se pogosto štejejo za družbene ovire. Njegov namen je podpreti in dopolnjevati politike držav članic na tem področju.

Portugalska ministrica za zdravje Marta Temido je povabila ministre k razpravi z vprašanji o zagotavljanju dolgoročne trajnosti ukrepov iz evropskega načrta za boj proti raku ter o  upravljanju evropskega načrta za boj proti raku, ki naj bi upoštevalo različna izhodišča med državami članicami.

Minister za zdravje Janez Poklukar je podal podporo evropskemu načrtu za boj porti raku in  da skladno s tem  v Sloveniji pripravljamo že tretji zaporedni Državni program za obvladovanje raka. Minister je izpostavil,  da je potrebno nadaljevati odlično delo na področju presejalnih programov in se osredotočiti na potrebe pacientov, ki so raka preboleli. Izpostavil je še, da je treba nasloviti neenakost med državami članicam in podprl izmenjavo podatkov. Poudaril, da Slovenija razume Evropski načrt za boj proti raku kot pomemben element evropske zdravstvene unije ter izpostavil, da se bo delov zvezi s tem nadaljevalo tudi v okviru  slovenskega predsedovanja Svetu EU.

V nadaljevanju so  ministri  popoldne opravili politično razpravo o  krizi COVID-19 in korakih v prihodnosti. Države članice, vključno s Slovenijo, so izpostavile, da so v spopadanju s krizo, poleg cepljenja pomembni tudi ne-zdravstveni ukrepi, še posebej sekvencioniranje novih različic, testiranje ter slednje in omejevanje stikov. Pri tem je več držav članic, med njimi Slovenija, izrazilo podporo iniciativi Komisije o inkubatorju HERA, ki bo omogočil spremljanje ter prilagajanje cepiv novim različicami virusa. Zaradi pojava novih različic virusa je večina držav članic, tudi Slovenja, menilo, da je potrebna velika previdnost pri sproščanju ukrepov, kljub dejstvu, da so državljani že naveličani ukrepov ter se zavzele za čim bolj harmoniziran pristop. V zvezi s precepljenostjo so države članice izpostavile pomembnost pravočasnega zagotavljanja dogovorjenih količin cepiv ter pozvale Komisijo, da nadaljuje z vsemi aktivnostmi, ki vodijo k temu cilju.

Slovenski minister je izpostavil, kot druge države članice, da moramo ohraniti nefarmakološke ukrepe, kot so nošenje mask, higiena rok, ohranjanje fizične razdalje in razkuževanje prostorov itd. To je nujno potrebno, dokler ne dosežemo zadostne precepljenosti in ne ustavimo kroženja virusa.