Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma dejal, da je vlada, ki jo vodi prisegla pred skoraj natančno letom dni in da to, kar se je dogajalo v zadnjem letu nima primerjave s katerimkoli letom ali delom mandata doslej v zgodovini naše države. "Mogoče je ta čas možno primerjati z letom 1991 in s časom osamosvajanja vsaj kar se tiče izzivov, naporov ni intenzivnosti ukrepov, ki jih je vlada morala sprejeti v tem času," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da te vlade nismo sestavili na podlagi naporov, s katerimi smo zrušili prejšnjo vlado, prejšnja vlada je sama odstopila, in sicer ob začetku epidemije. Čeprav je po besedah predsednika vlade doslej eden od možnih motivov za tisti odstop ostal skrit, "smo ga mogoče odkrili." "Približno 4 leta nazaj je bila v Sloveniji delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je takrat ocenjevala pripravljenost posamičnih držav na morebitno epidemijo. Ocenjevali so različne stvari in za večino področij je Slovenija dobila relativno slabo oceno, prejeli pa smo tudi predloge, na kaj se je treba pripraviti v primeru epidemije in ko danes gledamo nazaj, kaj je bilo do tega narejeno do leta 2020, lahko ugotovimo, da ni bilo narejeno nič, kljub zelo jasnim napotkom, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija dala slovenski vladi v tistem času" je povedal predsednik vlade in dodal, da je bil to najbrž tudi razlog, da se je na samem začetku epidemije, ki je trkala na vrata Evrope in Slovenije, vrglo puško v koruzo.

"Stranke, ki smo sestavile koalicijo, smo se zavedale, da prevzemamo na svoja ramena težko breme, da bo poleg zahtevnosti same koalicije, ki je sestavljena iz strank različnih profilov, najprej treba obvladovati epidemijo in potem uresničevati temeljene cilje iz dogovorjene koalicijske pogodbe," je dejal premier Janez Janša. Izpostavil je, da je bila epidemija ne samo za Slovenijo, ampak tudi za ves preostali svet in zahodno poloblo večja preizkušnja kot je kazalo na samem začetku. "Strokovnjaki so opozarjali na to, da bo več različnih valov, a natančnih predvidevanj ni imel nihče. Mi smo sledili tem opozorilom in takoj po prvem valu, ki ga je Slovenija zelo uspešno prestala, prenovili državni načrt za ravnanje v času epidemije, prav tako pa smo postorili mnoge stvari, ki jih je WHO svetovala že pred 4 leti, in to, kar ni bilo narejeno v štirih letih, smo mi naredili v par mesecih ter tudi pravočasno opozarjali na drugi val, ki v Sloveniji na splošno ni bil dovolj resno vzet," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je spopad z epidemijo vladi pobral 80 ali cel več odstotkov energije in tudi časa, ki smo ga namenili posamičnim točkam dnevnega reda. "Glede na to, koliko smo se ukvarjali s posledicami in omilitvijo posledic ter zajezitvijo širjenja epidemije in ko te čas izmerimo, vidimo, da je marsikaj, kar bi se lahko naredilo glede na cilje v koalicijski pogodbi, ostalo neuresničeno oziroma je v tem trenutku pred nami," je povedal premier Janša. Ob tem je dodal, da je kvantitativno možno napore vlade v spopadu z epidemijo in omilitvijo posledic epidemije izmeriti. "Če pogledamo vse ukrepe, ki so zbrani v 8 protikonoskih paketih s tem, kar so v tem času sprejemale druge države v Evropski uniji, lahko vidimo, da smo praktično edini, ki smo naslovili vse, da nismo izpustili niti tistih kategorij, ki so jih izpustili vsi drugi in da smo bistveno presegli v pozitivnem smislu napovedi, ki so bile dane ob začetku epidemije pred slabim letom," je dejal predsednik vlade in spomnil, da se je takrat Sloveniji napovedoval padec BDP v povprečju EU, torej 7 %, napovedovalo se je 120.000 brezposelnih konec leta 2020 in bistveno večji primanjkljaj v državnem proračunu. "Padec BDP je bil za več kot 20% nižji od napovedi, številke brezposelnih kažejo, da smo pod 90.000, in da smo z ukrepi, ki jih sprejeli, ohranili na deset-tisoče delovnih mest, ki bi trajno izginila iz ponudbe slovenskega gospodarstva," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da za letošnje leto napovedi še nimamo, zgolj projekcije evropskih institucij, toda njegova napoved, če ne bo bistvenih negativnih presenečenj glede na to, kar vemo o razvoju epidemije je, da lahko v letošnjem letu nadoknadimo padec BDP in lahko "toliko kot smo lani padli, letos zrastemo."
"Z dodatnimi sredstvi, ki smo jih izpogajali znotraj evropskega programa za okrevanje in odpornost, temu dodamo še dodatne vire, s katerimi bomo postorili tudi marsikaj drugega, kar v Sloveniji nismo postorili v preteklem desetletju in s tem bomo povečali ne samo odpornost države pred epidemijo in morebitni prihodnjimi vali epidemije koronavirusa in podobnimi preizkušnjami, ampak tudi popravili stvari, ki jih je treba popraviti v zdravstvenem sistemu in skrbi za starejše, pa tudi pri sposobnosti državnega sistema, da reagira na krize, kar potrebujemo v vsakem primeru," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

"Kljub temu, da smo bili 80% časa zaposleni z epidemijo, je vlada v tem času skušala uresničevati ključne naloge in cilje iz koalicijske pogodbe, tudi takšne sistemske stvari, ki so ostale desetletja ali več nedotaknjene," je nadajeval predsednik vlade in navedel, da je v zaključni fazi sprejemanja v Državnem zboru zakon o demografskem skladu, ki prinaša stabilnost v slovenski pokojninski sistem, pregledno upravljanje državnega premoženja in posledično razgradnje mrež, ki na negativen način vplivajo na procese v slovenski ekonomiji in družbi.

"V tem času smo sanirali bistvene probleme v mnogih slovenskih zdravstvenih ustanovah, ki so v času enega leta podeseterile kapacitete za obravnavanje bolnikov s COVID-19. Delež tistih, ki so žal zaradi te bolezni umrli, od teh, ki so zboleli, je nižji kot, na primer, v Nemčiji. Slovensko zdravstvo je v tem času pozdravilo večji delež okuženih s COVID-19, kot nemško zdravstvo. Tu gre izreči veliko zahvalo vsem tistim, ki so v slovenskem zdravstvu s skrajnimi napori zagotavljali kapacitete, tako da Sloveniji tudi v najtežjih časih ni bilo treba voziti bolnikov v druge države, kot se je to primerilo Nizozemski, ki velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov," je povedal premier. Dodal je še, da Slovenija nima boljših aparatur, kapacitet in plač kot Nemčija in da se je ta cilj doseglo na etični pogon z dodatnim žrtvovanjem deset-tisočev v slovenskem zdravstvenem sistemu. "Njim velja izreči zahvalo ob tej obletnici," je dejal premier Janša.

V prihodnjem letu je poleg spopada z epidemijo, ki ostaja ena ključnih nalog vlade in koalicije in ne vemo, koliko časa bo to še ena ključnih nalog, po besedah predsednika vlade pred koalicijo zaključno leto, v katerem smo trdno odločeni realizirati ključne točke iz koalicijske pogodbe.

"Na prvem mestu je debirokratizacija. V četrtek smo obravnavali osnutek zakona iz paketa debirokratizacije, ki ga je pripravil strateški svet pod vodstvom gospoda Simiča. To je prvi zakonski paket, pri čemer vlada obravnave ni dokončala, osnutek zakona se še usklajuje s socialnimi partnerji in koalicijo, računamo pa, da bo prvi paket šel skozi vladno proceduro v četrtek in da bo sprejet in uveljavljen do poletja. Že prvi paket prinaša številne rešitve, ki bodo Slovencem in Slovenkam prihranila na desetine milijonov evrov, na milijone ur delovnega in prostega časa oziroma časa življenja, glede na številne ovire, ki so nepotrebne in pri katerih se ta čas izgublja," je dejal premier Janša in naslednji paket napovedal v roku naslednjih 2 mesecev. "Vse faze paketa bo vlada predlagala v proceduro do konca tega leta. Ko bodo sprejeti, bo Slovenija drugačna, bo bolj vitka, bo cenejša država in ljudje bodo prej prišli do storitev, ki bodo bolj kvalitetne," je zatrdil premier Janez Janša.

"Drugi strateški cilj je decentralizacija. S tega vidika, je bilo sprejetih vrsto ukrepov in zakonov že doslej. Tudi v prihodnje pri vseh načrtovanjih, eden o d teh je nacionalni načrt za odpornost in okrevanje, upoštevamo dejstvo, da Slovenija ni samo Ljubljana, da imamo 12 statističnih regij in da nekatere potrebujejo posebno vlaganje, skrb in zaščito delovnih mest ter nove programe. Vlada decentralizacijo uresničuje preko vseh sistemskih rešitev, ki jih sprejema in predlaga," je povedal premier Janša

"Eden od ciljev, ki jih bil dolgo časa v vseh koalicijskih pogodbah, je ureditev dolgotrajne oskrbe. Dejstvo je, da v zadnjih 10 -15 letih Slovenija v dolgotrajno oskrbo starejših ni vlagala ter da je za nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi bilo namenjenega več denarja kot za izgradnjo domov za starejše. Tu je velik manjko, ki je v veliki meri vplival tudi na žrtve v spopadu z epidemijo," je dejal premier Janša in dodal, da v domovih za ostarele, ki zgledajo kot slabe kasarne, ne moreš delati rdečih con, zagotavljati varnosti in varovanja pred okužbo. "Dolgotrajna oskrba je strateški zalogaj in zakon, ki bo predpostavljal tudi zagotavljanje ustreznih finančnih virov za uresničevanje, bo na poslanskih klopeh do septembra. S tem bo izpolnjen eden od ciljev, o katerem se je doslej pisalo v koalicijskih pogodbah, se o njem govorilo na volilnih soočenjih, resnega poskusa v to smer pa doslej ni bilo," je povedal predsednik vlade.

"Epidemija je dodatno razgalila tudi vse probleme v slovenskem zdravstvenem sistemu, eden teh problemov je pomanjkanje kadrov, eden od vzrokov za to je delni kaos v sistemu, ki smo ga v veliki meri v spopadu z epidemijo odpravili. Drug razlog je neustrezen plačni sistem. V prejšnjem tednu se je pričela zaključna faza priprav na prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Zdravstveni sektor se je odločil, da se bo izločil iz enotnega plačnega sistema in da se bo zgradil nov samo za ta sektor in na tej podlagi bo mogoče dolgoročno zagotoviti dovolj kadra ter na tej osnovi postaviti tudi nekatere druge reorganizacije, kjer so potrebne," je še poudaril predsednik vlade,

"Epidemija še vedno traja. 12 držav Evropske unije je uradno v tretjem valu. Tudi mi smo imeli včeraj skoraj 800 primerov novih okužb, a kljub temu so prisotni tudi nekateri trendi umirjanja, zmanjševanja obremenjenosti slovenskega zdravstvenega sistema do te mere, da smo lahko pretekli teden ponudili pomoč zdravstvenih kapacitet državam v regiji, ki so zelo prizadete in kjer pomoč dejansko potrebujejo," je v nadaljevanju izpostavil predsednik vlade in dodal, da se v tem času in v teh dneh skupaj s predsedniki vlad nekaterih drugih evropskih držav trudimo za prepričevanje Evropske komisije za dodatne dobave cepiv, da se spoštuje sistem, torej, da iz skupnih naročil države članice dobavljajo cepiva glede na delež prebivalstva, kar je bilo dogovorjeno na samem začetku. Ker je bilo nekaj odstopanj v zadnjem času, se trudimo, da se to popravi. "Veseli smo zaključenih testiranj novih cepiv in odobritve, do katerih prihaja ali pa je prišlo v teh dneh in se povečujejo možnosti, da do poletja pocepimo zadostno število prebivalcev Slovenije in Evrope in da v dobrem letu več ali manj zaživimo normalno," je povedal predsednik vlade in izpostavil, da so še vedno tudi vsi drugi ukrepi pomembni. "Zelo pomemben je ukrep hitrega testiranja skupin, ki prihajajo v rizične sitke, kot so zaposleni v šolstvu, v trgovini in ponekod drugod. S precepljenostjo lahko vsaj delno sproščamo javno in gospodarsko življenje tam, kjer je rizičnih stikov največ, in vse te ukrepe bo do poletja tako ali drugače potrebno upoštevati, vendar pa vsi upamo, da bo Slovenija čim prej prišla v celoti v bolj svetle barve, ni pa za to nobenih garancij in glede na to sliko in stanje, ki jo spremljamo v tretjini evropskih držav, je treba z realnostjo pričakovati tudi tretji val in pravočasno reagirati. Vlada je odločena, da bo to tudi storila," je povedal predsednik vlade.

Prav tako je predsednik vlade izpostavil, da se trudimo, da opozicija, ki je doslej izkoriščala epidemijo za boj za oblast, vseeno pristopi k podpori nujnim epidemiološkim ukrepom. "Iz tega vidika bo v sredo na naše zaprosilo predsednik republike organiziral sestanek z vsemi parlamentarnimi strankami, vabljena je tudi celotna strokovna skupina, ki svetuje Ministru za zdravje. Vlada bo predstavila celotno sliko v vseh detajlih, tudi strokovnjaki bodo lahko svobodno predstavili svoje videnje, tudi če se med seboj delno razlikujejo, predstavili bomo tudi naše napovedi, kar se tiče cepljenja, od opozicije pa pričakujemo, da pri ukrepih, ki so zdravo-razumski, ki jih vsi izvajajo, ki jih moramo tudi mi izvajati, ne bo metala polen pod noge" je dejal in dodal, da opozicija lahko kritizira vlado, dela, kar hočejo, "a naj ne ruši ukrepov, ker to rušenje gre v splošno škodo."

Predsednik vlade je navsezadnje pojasnil tudi današnje sodelovanje ministra Podgorška na novinarski konferenci. "Koalicijo pred enim letom smo podpisali predsedniki in predsednice štirih strank, vmes se je marsikaj dogajalo, danes smo na tej novinarski konferenci predsedniki treh strank in minister Podgoršek, ki je tukaj kot minister in član vlade. Stranka DeSUS je sprejela sklep, da ne sodeluje več v koaliciji in da ne sodeluje v opozicijski koaliciji, da bo konstruktivna opozicija. Celotna koalicija in tudi sam osebno sem opravil več pogovorov s predstavniki DeSUSa, tudi s prejšnjim predsednikom in sedaj že bivšim članom DeSUS g. Erjavcem in člani poslanske skupine. Poslanci DeSUS ugotavljajo, da je v preteklem letu vse, kar je bilo z vidika njihovih predlogov, ki so del koalicijske pogodbe obravnavano, tudi realizirano, da s koalicijsko pogodbo - takšno kot je - nimajo težav ter da so pripravljeni vsebine, ki so jih zagovarjali pred enim letom, zagovarjati tudi v prihodnje. Poslanci stranke formalno niso del koalicije in tudi minister Podgoršek danes ni tu kot predstavnik stranke DeSUS, ampak kot minister, ki uživa podporo poslanske skupine DeSUS in dokler bo užival to podporo in tudi mojo, lahko dela naprej in je tudi dogovorjeno, da predstavlja neformalno vez do poslanske skupine za usklajevanje," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da je stranka DeSUS napovedala, da bo konstruktivna v državnem zboru in da je koalicija takšno odločitev pozdravila. "Kar se tiče suverenosti in stališč stranke DeSUS spoštujemo njihovo odločitev takšno kot je in o tem ne polemiziramo, to je njihova stvar. Moje osebno stališče pa je, da bo Slovenija toliko bolj normalna, kolikor bolj suverene stranke bo imela in kjer bodo poslanci odločali brez prišepetovanja stricev ali medijev, kaj naj počnejo. Vsaka odločitev, ki jo sprejemajo organi stranke, pa je odločitev, ki jo upoštevam," je navedel predsednik vlade Janez Janša.

"Ker so pred Slovenijo izzivi, ki so precej večji kot ambicije v programu posamičnih strank, je vsako sodelovanje preko meje pozicija - opozicija posebej za pozdraviti in iz tega vidika računamo na konstruktivno sodelovanje s tistimi strankami, ki so formalno v opoziciji v državnem zboru, s katerimi smo že doslej sodelovali, podpisali sporazume, pa tudi s tistimi, s katerimi sporazumov nismo podpisali, a izražajo željo po konstruktivnem sodelovanju. Če se še kdo od tistih, ki je bil odločno proti sodelovanju, odloči za sodelovanje, bomo to samo pozdravili," je zaključil predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju odgovarjal tudi na novinarska vprašanja.

Poudaril je, da se koalicija vsakič, ko poteka glasovanje v Državnem zboru, prešteje. "Tako je bilo na začetku mandata in bo tudi do konca mandata, se pa lahko vsaka koalicijska vlada konča pred iztekom mandata. Edina vlada, ki je dokončala mandat v isti sestavi, je bila tista, ki sem jo vodil v času od 2004- 2008, vse ostale so prej razpadle," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je bila tudi SDS pred enim letom pripravljena na volitve bolj kot kadarkoli prej. "Če bi pred enim letom ravnali sebično z vidika interesa stranke, bi šli na volitve, koalicijo pa smo sestavili, ker smo se zavedali, kaj bi pomenila volilna kampanja v času epidemije. Ravnali smo odgovorno, tako kot NSI, DeSUS in SMC. Verjetno je bilo v zadnjem letu ob vseh naporih in napadih marsikomu žal, da smo bili tako državotvorni, ker tega nihče ne ceni, ampak mi tega nismo naredili za to, da bi to kdo cenil, ampak, ker smo vedeli, kakšna bi bila alternativa v smislu cene, ki jo plačaš v kriznih časih kot narod."
Dejal je tudi, da je SDS v zadnjih dveh tednih izvedla posvet z volivci. "Doslej smo dobili blizu 30.000 odgovorov na aktualna vprašanja in na podlagi teh odgovorov bomo tudi nekoliko strukturirali program in dobili smo tudi preko tisoč novih članov in članic. Imeli smo že več takšnih posvetov, a odziv nikoli ni bil tako velik. To je za nas zelo dober pokazatelj glede tega, kako volivke in volivci ocenjujejo delo te vlade in stranke v vladi," je ocenil premier. Izpostavil je še, da je koalicija vedno več kot ena stranka. "V tej koaliciji smo različne stranke, če ne bi bilo razlik, bi bili ena stranka. Stalno so potrebna usklajevanja in v letu dni smo dokazali, da to zmoremo v izjemno zahtevnih časih in okoliščinah."

Na vprašanje glede rekonstrukcije vlade je dejal, da je ta možna vsak dan, "ko in če se bo zgodilo, boste mediji to izvedeli." "Običajno pa ne napovedujemo vnaprej kot opozicija, ki je že od lani napovedovala konstruktivno nezaupnico in smo jih nazadnje morali skoraj že prositi, da jo vložijo," je dejal premier Janša. Tudi za Urad za demografijo je izpostavil, da bo le-ta ustanovljen. "Demografski problem Slovenije je ključni slovenski problem in urad bo deloval kot institucija, ki bo horizontalno usklajevala ukrepe za to, da nas bo vedno več in ne vedno manj," je povedal.

Na vprašanja glede spora med UKOM in STA je premier dejal, da bo vlada izpolnila svoj obveze do STA takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji. "Da pa institucija, ki je financirana iz žepov davkoplačevalcev, vladi zanika pravice, da pogleda, kako se zakonske obveze izpolnjujejo, pa je mogoče samo v Sloveniji. Naj pa poudarim, da tu ne gre za spor med vlado in STA, tam je namreč mnogo dobrih novinarjev in delajo dobro, gre pa za problem vodenja te agencije in gre za vprašanje direktorja, ki misli, da zanj zakoni in pogodbe ne veljajo in da je vlada tu za to, da vse to financira, vključno s plačo, ki je večja od plače ministrov, ki garajo 24 ur dnevno."

Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanja v povezavi z imenovanjem tožilcev. "Kar se tiče tožilcev, je vlada v roku enega leta imenovala veliko tožilcev, nekaterih še ni. Predpisanega roka za imenovanje ni, kar pa se tiče hitrosti odločanja vlade, pa je vlada svetlobna leta hitrejša od ravnanje tožilstva. Za milijardo opranih evrov v največji banki namreč čakamo na obtožnico že 11 let, pa se nič ni zgodilo. Včeraj je bila v medijih izpostavljena tudi poravnava z multinacionalko, ki je gradila TEŠ6, kjer firma prizna korupcijo in plača odškodnino, slovensko tožilstvo pa ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico," je povedal premier. Tudi glede vprašanja imenovanja evropskih tožilcev je dejal, da za delovno mesto tajnice v kabinetu zahtevamo znanje tujega jezika, "tu pa je bil problem, ker smo pričakovali, da tudi evropski tožilci solidno znajo tuj jezik." "Če ne znajo tujega jezika, se vprašamo, zakaj so potem imenovani."

V zvezi s cepljenjem članov vlade je premier dejal, da "čakamo, da bomo prišli na vrsto, skladno s strategijo, ki jo je predlagala stroka in kolikor vem, je za našo kategorijo predlagano cepivo AstraZeneca, vrste ne preskakujemo. Nihče od ministrov tudi ne spada v rizično skupino, ki bi bila upravičena do cepljenja prej, preden bi bila upravičena rizična skupina," je še navedel premier.