Projekt Rastoča knjiga je nastal iz želje po izgradnji slovenskega pomnika knjigi ter izpostavitvi vloge knjige kot simbola za splošni napredek človeštva. Ravnateljicama Nevenki Kulovec (OŠ Drska) in Romani Šarec Rojc (OŠ Šmihel), na katerih šolah projekt že vrsto let izvajajo, vanj pa so vključeni prav vsi na šoli, se je pri predstavitvi pridružil tudi dr. Janez Gabrijelčič, pobudnik gibanja Rastoča knjiga. Pomenljiva je ena njegovih številnih slikovitih izjav, da je »knjiga naš državotvorni element, narodna skrinja zaveze. Knjiga je vir razmišljanja, rasti in medsebojnega spoštovanja.«

Gibanje dobiva tudi mednarodne razsežnosti, saj je v mednarodno združenje Rastoča knjiga vključenih že 15 držav. Preko Rastoče knjige bi se šole želele povezati tudi z rojaki v zamejstvu in po svetu. Prav jezik in pisana beseda namreč predstavljata eno najmočnejših vezi, ki jih imajo tako rojaki v sosednjih državah kot zdomci in izseljenci s svojo matično domovino. Ministrica je predstavitev in predlog glede čezmejnega povezovanja sprejela z velikim odobravanjem, saj si tudi naši mladi rojaki zunaj meja Slovenije želijo neposrednega povezovanja s svojimi vrstniki v Sloveniji.

Župan mag. Gregor Macedoni je ministrici predstavil aktivnosti in dejavnosti mestne občine Novo mesto,  pogovarjala sta se o sodelovanju na različnih področjih, med drugim je beseda tekla tudi o možnostih izvedbe osrednjega dogodka za rojake iz sveta Dobrodošli doma na prenovljenem novomeškem mestnem trgu. Ministrica se je županu zahvalila za odprtost, ki jo je mesto pokazalo s sprejetjem repatriiranih oseb iz Venezuele. Pogovoru se je pridružila tudi družina Hočevar, ki je v Slovenijo prispela pred več kot letom dni in zdaj živi v Novem mestu. Vsi so se že dobro naučili slovensko in se, kljub epidemiološkim omejitvam, uspešno vključujejo v slovensko družbo, na trg dela, najmlajša članica pa je ponosna prvošolka.

V pogovoru z Branko Bukovec, predsednico Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, se je ministrica seznanila s številnimi projekti te ustanove. Društvo že vrsto let tesno sodeluje predvsem z društvi Slovencev na Zahodnem Balkanu, pa tudi z rojaki v Italiji. Velik del dejavnosti je namenjen integraciji priseljencev, vključno z mladimi potomci Slovencev z omenjenih območij. Pri tem se srečujejo z vrsto izzivov pretežno birokratske narave. Društvo pomaga tudi pri integraciji rojakov iz Venezuele, ki so se naselili na območju Novega mesta.