Skoči do osrednje vsebine

Konserviranje in restavriranje scenarija za film Na svoji zemlji

»Stane, glej jo, našo Grapo! Baška grapa!« so prve besede, ki jih slišimo s filmskega traku prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji. Scenarij filma, ki ga hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, je po konservatorsko-restavratorskih delih zaživel v novi podobi..

Kolaž štirih fotografij, ki prikazujejo scenarij pred in po posegih.

Scenarij filma Na svoji zemlji pred in po konservatorsko-restavratorskih posegih. | Avtor Arhiv Republike Slovenije

»Stane, glej jo, našo Grapo! Baška grapa!« so prve besede, ki jih slišimo s filmskega traku prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji

Film Na svoji zemlji je bil posnela produkcijska hiša Triglav film in ga premierno predvajala leta 1948. Scenarij za film, ki je prvotno nosil ime V srcu Evrope, je napisal Ciril Kosmač. Zanj je priredil svojo novelo Očka Orel. Scenarij filma Na svoji zemlji hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.

Tipkopis iz leta 1947 je dragocen del slovenske filmske in kulturne dediščine. Zaradi poškodb in slabe ohranjenosti smo v Centru za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije opravili nujne konservatorsko-restavratorske posege z namenom, da scenariju vrnemo uporabnost, ga zaščitimo pred nadaljnjim propadanjem in ohranimo našim zanamcem.

Scenarij je ležečega formata velikosti A4, v hrbtu na dveh mestih spet s kovinskima sponkama. Obsega 90 spetih listov iz lesovinskih vlaken in 28 različnih priloženih listov. Vložen je bil v zaščitno mapo pokončnega formata. Večina besedila v knjižnem bloku je zapisanega s pisalnim strojem, sledi zapis z grafitnim svinčnikom in z barvicami.

Zaradi neprimerne izvorne vezave, kakovosti uporabljenih materialov, predvsem pa pogoste uporabe je bil tipkopis v slabem stanju. Morda lahko naravo poškodb nekoliko osvetli tudi Štigličev zapis o nastajanju snemalne knjige: »Na tem vrtu pod lipo smo se naselili mi, ko smo pisali snemalno knjigo. […] Scenaristova hiša stoji precej iz Slapa tik ob Idrijci. Najbližji dohod je kar preko vode, ki je prav tam nizka in topla. Često smo bredli preko, da se pomenimo z njim o stvareh, ki so se zataknile in zahtevajo popravke o scenariju.« (France Štiglic, "Zapisek o ustvarjanju filma Na svoji zemlji". Mladinska revija 4/5, 1948/49)

Na tipkopisu so nastale mehanske poškodbe; kot so raztrganine, zmečkanine in iztrgani listi. Listi so v hrbtu poškodovani zaradi rje, ki se je s kovinskih sponk prenesla na papir. V sprednjem in zadnjem delu knjižnega bloka lahko v hrbtnem predelu zasledimo preperelost, ki je posledica izpostavljenosti vlagi. Na listih so prisotni tudi rumeno-rjavi madeži. Nadaljnja uporaba scenarija v tem stanju in v obstoječi vezavi, bi povzročila nove poškodbe, ki bi še dodatno ogrozile vsebino dragocenega gradiva.

Poškodbe

Po pregledu poškodb in naravoslovnih analizah, s katerimi smo določili mehanske in kemične lastnosti papirja, smo se odločili, da liste ročno restavriramo z uporabo japonskega papirja in izdelamo novo, tako imenovano konservatorsko vezavo, ki bo preprečila širjenje obstoječih in nastajanje novih mehanskih poškodb ter tako trajno zaščitila vsebino scenarija.

Do mehanskih poškodb listov, ki so bili deloma zatrgani ali odtrgani, je prišlo zaradi več razlogov. Razmeroma obsežen knjižni blok je bil spet le na dveh mestih, zato je pri odpiranju scenarija prihajalo do obremenitev mehanskih lastnosti papirja. Knjižni blok ima razmeroma majhno zrcalo, posledično je moral uporabnik pri branju močno razpreti speti knjižni blok, kar je pri pogosti uporabi na mestih sponk poškodovalo papir. Lesovinski papir iz sredine 20. stoletja je imel že ob izdelavi slabše mehanske lastnosti in nizko kemično stabilnost. Kovinske sponke so ob prisotnosti vlage zarjavele, železovi ioni v rji pa so se prenesli v/skozi liste knjižnega bloka in povzročili kemijske spremembe v papirju. Posledica rje oziroma kemijskih reakcij so luknje v papirju.

Zaključimo lahko, da je obstoječa vezava ogrožala vsebino scenarija in je bila vir novih poškodb, kar je onemogočalo normalno uporabo knjige. Zato smo se v skladu s konservatorsko prakso odločili, da izvorno vezavo, ki z vidika estetike ali tehnološke dovršenosti ni predstavljala posebnosti, nadomestimo s tako imenovano konservatorsko vezavo.

Konservatorsko-restavratorski poseg

Kovinski sponki samo odstranili in liste ločili od knjižnega bloka. Vsak posamezen list smo suho očistili z restavratorsko radirko in mehkim čopičem. Pri čiščenju smo bili pozorni, da nismo poškodovali zapisa s svinčnikom ali tipkopisa, ki se je izkazal za precej občutljivega na abrazijo.

Liste knjižnega bloka smo restavrirali s postopkom ročnega dopolnjevanja manjkajočih delov in lepljenja raztrganin z uporabo japonskega papirja. Poleg osnovnega restavriranja poškodb smo na vse liste na levi strani nalepili tudi 15 cm dolg podaljšek japonskega papirja, ki smo ga pozneje uporabili za šivanje knjižnega bloka. Celotno ročno restavriranje listov smo izvedli z lepilom iz mešanice pšeničnega škroba in destilirane vode.

Konservatorska vezava

Pri načrtovanju konservatorske vezave smo sledili načelom čim večje reverzibilnosti postopkov brez vpliva na knjižni blok, dolgoročne zaščite vsebine, optimalne uporabnosti in zaščite pred novimi poškodbami.

V novi konservatorski vezavi smo združili vse liste snemalne knjige, saj smo želeli preprečiti izgubo dopolnitev, ki so bile zapisane na posameznih priloženih listih. Posamezne liste smo s pomočjo dodanih podaljškov iz japonskega papirja združili v sklope. Knjižni blok smo na podaljških zalepili in zašili. Scenarij smo zaščitili s trdimi platnicami. Geometrija izbrane konservatorske vezave omogoča optimalno razpiranje ob minimalnih silah na originalno gradivo in ga tako ščiti pred morebitnimi novimi mehanskimi poškodbami.

Trajna hramba

Za scenarij smo izdelali zaščitno škatlo, ki gradivo ščiti pred vdorom prahu in svetlobo ter preprečuje nastanek novih mehanskih poškodb. V škatlo smo priložili tudi mapo, v kateri je bilo gradivo prvotno shranjeno. Mapi smo izdelali ovoj iz trajno obstojnega papirja, ki jo ščiti pred nastankom novih mehanskih poškodb, hkrati pa služi kot bariera med scenarijem in mapo.

Scenarij je bil med konservatorsko-restavratorskim posegom tudi digitaliziran.

Anja Props