Slovenija podpira Evropski podnebni pakt

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Evropski podnebni pakt. Slovenija pozdravlja in podpira Evropski podnebni pakt, saj meni, da bo ta z  okrepljenim povezovanjem vseh deležnikov, civilne družbe in posameznikov ter s spodbujanjem podnebnega ukrepanja, pomembno pripomogel k doseganju cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Prav tako Slovenija pozdravlja, da bo Evropski podnebni pakt dopolnjeval in združeval številne že obstoječe pobude, mreže in gibanja.    

Slovenija meni, da bo za uspešen prehod na zeleno in trajnostno družbo osrednjega pomena ozaveščanje in podpiranje podnebnih ukrepov, zato je še toliko bolj pomembno, da bo Pakt predstavljal platformo s katero se bo posameznikom in organizacijam omogočilo, da se podučijo o podnebnih spremembah, razvijejo in uvedejo rešitve ter se med sabo povezujejo. Slovenija se bo tudi v okviru Pakta še naprej zavzemala za spodbujanje in usmerjanje raziskav in inovacij ter širjenja znanja in krepitev zmogljivosti za zeleni prehod. Slovenija se strinja, da bo treba več pozornosti nameniti izobraževanju in usposabljanju na vseh ravneh. Menimo, da je treba okrepiti širjenje znanja o znanstveno utemeljenih podnebnih ukrepih, kar hkrati predstavlja praktično podlago za ustrezno ravnanje v vsakdanjem življenju. Zato podpiramo tudi spodbujanje podnebne pismenosti in vključevanje znanosti o podnebju v izobraževalne programe.

Slovenija podpira vsa štiri prioritetna področja na katera se bodo sprva osredotočali ukrepi podnebnega pakta, in sicer zelene površine, zelena mobilnost, energijsko učinkovite stavbe in usposabljanje za zelena delovna mesta, saj se strinjamo, da ta področja prinašajo takojšnje koristi za podnebje in okolje, kot tudi za zdravje in dobro počutje državljanov. Slovenija prav tako podpira imenovanje ambasadorjev podnebnega pakta, ki bodo z različnimi načini komuniciranja, razpravami in mreženji, širili ozaveščenost o pomembnosti podnebnega ukrepanja in pomen sodelovanja vsakega posameznika.

Slovenija podpira predlog direktive o baterijah in odpadnih baterijah

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 - 13944/20. Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020, ki je v skladu z Evropskim zelenim dogovorom in Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo. Predstavlja enega izmed ključnih ukrepov, ki bo prispeval, z obsežnejšo uporabo električnih vozil, k doseganju zaveze zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) iz cestnega prometa za 90 % do leta 2050.

Slovenija vidi uredbo tudi kot pomemben signal v mednarodnih pogajanjih in spodbudo ostalemu svetu, da sledijo EU pri zmanjševanju celotnega vpliva baterij na okolje, s povečanjem krožnosti vrednostne verige baterij, ter k zmanjševanju emisij TGP. Vendar pa Slovenija meni, da bo treba predlog uredbe v določenih delih nadgraditi in dopolniti, predvsem pa, da je predlog zastavljen preveč ambiciozno oziroma, da je časovno obdobje za sprejetje in izvedbo določb prekratko glede na novosti in zastavljen obseg sprememb, ki so vsebovane v predlogu uredbe. Slovenija meni, da nekateri v predlogu predvideni načini uveljavitve principov okoljske politike (proizvajalčeva razširjena odgovornost) in ravnanja z odpadki zahtevajo dodatno preučitev in razjasnitve. Slovenija izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi velikega števila predvidenih aktov sekundarne zakonodaje kot tudi primernost uporabe delegiranih aktov v predlaganem obsegu.

Prav tako Slovenija meni, da vse okoljske vidike, ki jih naslavlja uredba, ni mogoče vezati na notranji trg. Ocena vplivov kaže, da je okoljski vidik baterij ključen, zato Slovenija meni, da okoljski cilji ne morejo biti podrejeni ciljem notranjega trga.

Poročilo o izvedbi pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče

Vlada se je seznanila s Poročilom o izvedbi Akcijskega načrta po misiji EPREV – mednarodnemu pregledu pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče (»Emergency Preparedness Review«). Vlada nalaga ministrstvom, organom v sestavi in vladnim službam, ki svojih nalog iz Akcijskega načrta po misiji EPREV še niso izvedli do konca leta 2020, da preostale naloge izvedejo najkasneje do 31. decembra 2021 ter pooblasti Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), da Mednarodni agenciji za atomsko energijo pošlje vabilo za izvedbo ponovne pregledovalne misije EPREV (EPREV follow-up), ki bo izvedena predvidoma v drugi polovici leta 2022, če bodo razmere to dopuščale. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost bo poročala o ugotovitvah in poročilu ponovne pregledovalne misije EPREV. V času od zadnjega poročanja vladi (12. 3. 2020), in sicer od začetka 2020 do sredine januarja 2021 so bile izvedene tri akcije. Pri treh akcijah, ki so še v izvajanju, so bili nosilci nalog aktivni, in sicer predvsem Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). Pri več akcijah, ki so že izvedene, so nosilci poročali o nadaljnjem poteku njihovega izvajanja in vplivu epidemije covid-19 na izvajanje. Ena ključnih akcij, akcija Pripraviti zaščitno strategijo, vključno s celovito strategijo monitoringa, je še v izvajanju, poteka intenzivno usklajevanje med URSZR in URSJV. Zaščitna strategija bo podlaga za izvedbo načrtovane prenove obstoječega Državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči.

Izvedba Akcijskega načrta po misiji EPREV počasi in kljub vplivu epidemije covid-19 vztrajno napreduje, s čimer se pripravljenost na jedrske in radiološke nesreče izboljšuje. EPREV »follow-up« misija bo pregledala napredek na področju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče ter po izvedenih izboljšavah in spremembah na novo ocenila pripravljenost Slovenije na tem področju. Nalog, ki ostajajo po Akcijskem načrtu po misiji EPREV ni veliko, vse pa je s strani nosilcev nalog realno možno izpeljati do konca letošnjega leta.

Sprememba akta o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije

Vlada je sprejela Spremembo Akta o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) kot javnega sklada, v Aktu o ustanovitvi SSRS v 11.a členu črta tretji odstavek. Skladno z Zakonom o javnih skladih, je SSRS javna oseba javnega prava, katerega edini ustanovitelj je Republika Slovenija, ki ob dopustni analogiji Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) predstavlja tudi skupščino javnega sklada.  Ustanovitelj, Republika Slovenija, ki ga zastopa Vlada RS, svoje interese in politiko poslovanja nadzira in vodi s pomočjo organov SSRS, ki sta nadzorni svet in poslovodja-direktor, ob upoštevanju 45. člena ZJS-1 pa ima nadzorne pristojnosti tudi neposredno minister, ki lahko od direktorja sklada ali nadzornega sveta javnega sklada zahteva kakršne koli informacije za izvajaje nadzora.  

V konkretnem primeru je prišlo do neustreznega pomešanja pristojnosti ustanovitelja, Republike Slovenije, v javnem skladu, z ustanoviteljskimi upravičenji (SSRS) v kapitalskih udeležbah  hčerinskih družb in pomešanja pristojnosti ustanovitelja SSRS po ZJS-1 s pristojnostmi ustanovitelja in poslovodstva po ZGD. Določba tretjega odstavka 11.a člena Akta o ustanovitvi SSRS je nenavadna in netipična za poslovanje gospodarskih subjektov in je tudi v nasprotju s Kodeksom in Smernicami, ki takšne intervencije države na področju urejanja gospodarskih subjektov odsvetujeta, saj lahko edini ustanovitelj svoji kapitalski naložbi oziroma pravnemu subjektu, ki ga ustanovi, določi tudi način delovanja in poslovanja v kapitalskih naložbah, kjer je javni sklad kapitalsko udeležen. Zato se v Aktu o ustanovitvi SSRS v 11.a členu črta tretji odstavek.

Uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov

Vlada se je seznanila z osnutkom revizijskega poročila Računskega sodišča Republike Slovenije »Uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov« in revizijskih razkritij ne izpodbija. Vlada je za udeležbo in zastopanje na razčiščevalnem sestanku v zvezi z osnutkom revizijskega poročila Računskega sodišča Republike Slovenije »Uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov« pooblastila ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka.