Danes je potekal prvi dogodek v letošnjem letu, ki ga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo, organizira v okviru promocijskih aktivnosti z namenom ozaveščanja o prednostih rabe lesa in lesenih izdelkov. Posvet je bil namenjen seznanitvi z najnovejšimi študijami in izmenjavi mnenj na temo okoljevarstvenega vidika lesne industrije, torej kako lesna industrija prispeva k znižanju emisij toplogrednih plinov.

Minister Zdravko Počivalšek je v uvodnem pozdravu poudaril, da moramo iz globalne ekonomije postopno preiti na trajnostno, zeleno in lokalno gospodarstvo, ki uporablja energetsko varčne tehnologije in energetsko varčne materiale, kot je les. Poleg velikih pozitivnih ekonomskih učinkov, podpora domači lesni industrije prinaša ogromne okoljske učinke. Na osnovi študij in analiz strokovnjakov, ki so se predstavili na današnjem posvetu, ministrstvo pripravlja ukrepe ter jih vnaša v strateške dokumente. Lesno industrijo so umestili v Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, v kateri so opredelili cilje do leta 2030: povečanje količine doma predelanega lesa na 3 milijone m3 letno, prihodkov od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde evrov letno in števila zaposlenih na vsaj 15.000. »Vse več držav, skladno z novimi usmeritvami Evropske komisije že povečuje deleže lesa pri gradnji stavb in proizvodnji izdelkov, kjer lahko les nadomesti druge, ljudem in okolju manj prijazne materiale,« je povedal. Zato si na ministrstvu za okolje prizadevajo za spremembo Uredbo o zelenem javnem naročanju tako, da bo za vse javne stavbe obvezna vgradnja vsaj 30 % lesa ter da bo v uredbo vključeno še stavbno pohištvo in lesene protihrupne ograje. Povečati pa si želijo tudi porabo sredstev Podnebnega in Eko sklada za leseno gradnjo in za podporo začetnim investicijam v lesno industrijo.

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo je podrobneje predstavil aktivnosti (razpisi, podpora investitorjem, promocija), ki jih direktorat izvaja za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja in spodbujanje razvoja panoge. Prizadevajo si predvsem za povečanje predelave v izdelke z visoko dodano vrednostjo, saj »nam letno priraste 4 m3 lesa na prebivalca, a za izdelke porabimo le okoli 0,5 m3 na prebivalca, to je odločno premalo« je izpostavil.

Gledalce je nagovorila tudi dr. Metka Gorišek, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je opisala strategije in cilje MOP na področju podnebnih sprememb in predstavila ukrepe ministrstva za spodbujanje lesene gradnje, in Bojan Podkrajšek, predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je poudaril pomen investicij v lesni industrijo: »V odboru se zavedamo, da bo les v prihodnosti igral pomembno vlogo v prihodnosti, zato podpiramo strategijo MGRT za razvoj lesne industrije do leta 2030«. Na koncu je dr. Tomaž Kostanjevec, vršilec dolžnosti direktorja SPIRIT Slovenije, javne agencije, predstavil še aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini, ki jih izvaja agencija.

V sklopu predstavitev je državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ajda Cuderman predstavila študijo Kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja, dr. Andreja Kutnar, direktorica InnoRenew CoE pa študijo Izračun ekonomskih vidikov prestrukturiranja lesno-predelovalne panoge v Republiki Sloveniji.  

Obe študiji sta pokazali, da je razvojni potencial in pomen lesne panoge izjemen, tako z vidika pozitivnih ekonomskih, kot tudi okoljskih vplivov. 1 m3 lesenih izdelkov namreč prispeva k zmanjšanju CO2 v ozračju za 2 toni. Med glavnimi ukrepi, ki jih študiji navajata kot potrebne za izkoristek potenciala lesa pri doseganju pozitivnih okoljskih učinkov, je realizacija 7 lesnopredelovalnih centrov, ki jih je vlada umestila na seznam strateških investicij.

Izračuni so pokazali, da bi se s predelavo 3 milijone m3 lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo do leta 2030:

• povečal bruto domači proizvod za 6 odstotkov,
• povečalo število zaposlenih v lesni in z lesom povezani industriji za 17%, na 18.284,
• povečala prodajna realizacija v lesni industriji za 67 odstotkov na 2,6 milijarde evrov.

Hkrati bi s predelavo 3 milijone m3 lesa vezali 7.5 milijonov ton emisij CO2, kar je skoraj 50 odstotkov letnih emisij CO2 v Sloveniji. Če to ovrednotimo s ceno CO2 kuponov, to pomeni do 170 milijonov evrov letno.

Sledili sta še dve predavanji: predavanje Gregorja Klemenčiča, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor na temo Kako doseči znižanje emisij CO2 za 55%, v katerem je predstavil zakonodajne predloge »Fit for 55«, podnebne cilje v slovenskih strateških dokumentih in načrtovane ukrepe MOP za njihovo izpolnitev ter predavanje mag. Mojce Vendramin, direktorice Eko sklada, ki je predstavila spodbude Eko sklada za zamenjavo oken z lesenimi, javni poziv za skoraj nič energijske stavbe in primere dobrih praks.

Za konec je bila na programu še diskusija, ki jo je vodil povezovalec dogodka, dr. Črtomir Tavzes iz InnoRenew CoE. Sodelujoči na diskusiji so razpravljali o vlogi slovenskega lesarstva pri doseganju ciljev svežnja zakonodajnih sprememb »Fit for 55«, ki ga je pripravila Evropska komisija, o potencialu in multiplikativnih učinkih lesne industrije ter o pomenu lesene gradnje pri zmanjšanju emisij in vezavi CO2. Udeleženci so se strinjali, da bo za razvoj lesne industrije, tako da bo čim bolj prispevala k doseganju podnebnih ciljev, ključna podpora s strani države. Idealno bi bilo, da bi bila to kombinacija spodbud investicij v predelovalne kapacitete, ustvarjanja trga za lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo in večje spodbude za javne in zasebne investitorje. Sredstva naj bi prišla iz različnih virov, sodelujoči v razpravi so odgovorne pozvali, da naj predvsem pridobijo več sredstev v okviru pogajanj z Evropsko komisijo pri načrtu za okrevanje in odpornost in v skladih ESIF. Seveda pa moramo najprej opraviti nalogo doma: »Potrebna je čimprejšnja razširitev Uredbe o zelenem javnem naročanju in povečanje sredstev Eko sklada za pospešitev subvencioniranja investicij v leseno gradnjo,« je za konec pripomnil Bogdan Božac iz podjetja Marles hiše Maribor d. o. o., kot predstavnik SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo.   

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija s tovrstnimi dogodki tudi v letošnjem letu nadaljuje z vzpodbujanjem predelave in uporabe našega naravnega bogastva - lesa, kot naravno obnovljivega vira z negativnim ogljičnim odtisom, z možnostjo recikliranja in velikim vplivom na znižanje emisij toplogrednih plinov.