Obstoječa zakonodaja glede kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost v glavnem temelji na tradicionalnem »modelu prisile«. Kar pomeni, da se za obstoj kaznivega dejanja zahteva prisila in posledično upiranje žrtve, česar v dani situaciji, kljub zavračanju dejanja, žrtev pogosto ni sposobna. Zaradi tega so v praksi določeni  nedopustni posegi v spolno nedotakljivost ostali nekaznovani. Predlog zakona pomeni velik premik v kaznovalnem pravu in zaščiti žrtev, saj širi polje kaznivosti tako, da so kaznivi vsi posegi v spolno nedotakljivost druge osebe brez privolitve le-te.

Ministrstvo za pravosodje je pripravljalo celovito spremembo Kazenskega zakonika, v katerem je bila predvidena tudi redefinicija kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja v smer »modela soglasja«. V okviru strokovne delovne skupine je potekal strokovni diskurz o najprimernejši modaliteti »soglasja«, tudi s stališča dokazljivosti. Obstajata namreč dva modela soglasja – »ja je ja« (tako imenovani model afirmativnega soglasja) ter »ne je ne« (tako imenovani model veta). Po modelu »ja je ja« je kaznivo dejanje posega v spolno nedotakljivost podano, če za poseg druga oseba ni vnaprej dala soglasja; po modelu »ne je ne« pa, če storilec ignorira navzven prepoznano zavrnitev.

Vzporedno s pripravo predloga spremembe Kazenskega zakonika v model soglasja, se je v javnosti  vzpostavil širši družbeni konsenz, posledično pa tudi politični, za prehod v sistem modela soglasja, in sicer v njegovo različico afirmativnega soglasja (»ja je ja«). Kljub temu, da se je na podlagi mnenj strokovnjakov ministrstvo bolj nagibalo k modelu soglasja  v različici veto (»ne je ne«), ki bi bil korigiran tako, da bi pokril tudi situacije, ko žrtev zaradi različnih razlogov ne more izraziti ne-strinjanja, je  ministrstvo takoj podprlo namen Inštituta 8. marec, da začne z zbiranjem podpisov za uveljavitev modela »ja je ja«. Kot navaja ministrica mag. Lilijana Kozlovič: »Model »ja je ja« ali model »ne je ne« - oba sta »modela soglasja« in s tem oba velik napredek v smeri, da je za najhujše posege v spolno nedotakljivost drugega potrebna privolitev. Močno podpiram, kateri koli predlog zakona, ki je in bo omogočil večjo zaščito žrtev, ter v tej luči odprl vrata za še večjo javno, politično in strokovno razpravo. Morda bo to tema glede katere bo politika složna.«

Včeraj sprejeti vladni predlog spremembe Kazenskega zakonika določa, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja ni več potrebna storilčeva uporaba sile ali grožnje oziroma fizičen upor žrtve, ampak gre za kaznivo dejanje, če žrtev s tem spolnim dejanjem ni soglašala, in torej svoje privolitve ni konkludentno ali z besedami izrazila. S tem se inkriminira posilstvo in spolno nasilje po tako imenovanem modelu afirmativnega soglasja (»ja je ja«). Predlog zakona vlade torej prav tako uveljavlja princip »ja je ja«, saj je Državni zbor Republike Slovenije (RS) Vladi RS dne 4. 2. 2021 naložil, da mu v 60-ih dneh predloži spremembo Kazenskega zakonika po modelu »ja je ja«.

Ministrica mag. Lilijana Kozlovič dodaja: »Podpiram vsa prizadevanja, tako nevladnih organizacij kot strokovnjakov in politikov, ki prisostvujejo pri razpravi o tej družbeno pomembni temi, tudi z vidika ozaveščenosti javnosti o spolni kriminaliteti. Verjamem, da bo, ne glede na predlog zakona, ki bo obravnavan v Državnem zboru – razprava o tem vprašanju odprta, plodna, da bo vključevala tudi stroko, ter da bo usmerjena v skupni cilj –  v najboljšo zaščito žrtev in pravne države.«