Predsednik vlade Janez Janša je na seji Državnega zbora ob obrazložitvi predloga predstavil kandidaturo. Kot je povedal, je Janez Poklukar zaključil študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Njegovo prvo delovno mesto je bila Splošna bolnišnica Jesenice. Tam je v začetku leta 2013 postal tudi predstojnik Oddelka za interno medicino, kjer je bil odgovoren za organizacijsko, strokovno, pa tudi poslovno vodenje oddelka. Že leto kasneje je postal vršilec dolžnosti in pozneje tudi direktor Splošne bolnišnice Jesenice in to bolnišnico je uspešno vodil vse do julija leta 2019. V tem času pa je uspešno zaključil tudi njeno sanacijo.
"Avgusta, leta 2019, je prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, to je naše največje zdravstvene ustanove. Tam se je soočil z zahtevnimi finančnimi zapleti in na sploh, zahtevnim finančnim položajem bolnišnice, sanacijskimi postopki, ki jih je vzel kot izzive in tem izzivom so bili dodani tudi novi, ki so bili posledica naraščajoče epidemije koronavirusa," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Nadaljeval je, da je pod vodstvom Janeza Poklukarja Univerzitetni klinični center z dobro organizacijo, sodelovanjem, pa tudi s poznavanjem problematike, uspešno omogočil zdravljenje največjemu delu obolelih za covid v celotni državi in v desetih dneh je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra, pod njegovim vodstvom, uspelo zaključiti tudi obnovo prostorov oziroma dogradnjo prostorov, ki so se prej dograjevali že 12 let in te prostore tudi v najbolj kritičnih trenutkih predati v uporabo.

"Gospod Janez Poklukar je pri svojem delu postavil visoke standarde ter izkazal visoke vodstvene in strokovno kompetence prav tako pa tudi odlično poznavanje slovenskega zdravstvenega sistema, njegove prednosti pa tudi pomanjkljivosti," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da se je kandidat za ministra podrobneje predstavil na dolgem zaslišanju na delovnem telesu Državnega zbora, kjer je odgovarjal na številna vprašanja. "Izzivi, ki so pred njim so veliki, zelo zahtevni in na tem mestu se mu tudi zahvaljujem, da je te izzive sprejel. Zahvaljujem se tudi vam, ker ste mu na matičnem delovnem telesu namenili veliko podporo," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je sodeloval tudi v zaključku celodnevne razprave o kandidatu za ministra za zdravje. Kot je povedal, je bilo čez dan veliko povedanega čez dan, veliko je bilo tudi odgovorjenega, "mislim pa da je bila izrečena ena trditev, ki ni bila odgovorjena in ni bila zanikana in je precej težka in se nanaša na v bistvu opravljeno delo kandidata v njegovi sedanji ali pa dosedanji funkciji na čelu Univerzitetnega kliničnega centra. Rečeno je bilo namreč, da je ta ustanova v lanskem letu zabeležila 30 milijonsko izgubo. Ne vem od kje poslancem opozicije ti podatki, glede na to, da je bilo to izrečeno izjemno vehementno. Direktor UKC-ja pravi, da kljub težkim razmeram, da bo ta izguba, če bo, 30krat manjša. Tako da res prosim, da se s temi številkami ne pretirava."

"Kar se tiče vložkov v zdravstvo, primerjajte to, kar je bilo iz javnih sredstev vloženo ali pa namenjeno za investicije v slovensko zdravstvo v zadnjem desetletju in to primerjajte z vložki v tako imenovane nevladne organizacije, kjer seveda izključujemo tiste, ki delujejo v skupnem interesu, javnem interesu in v humanitarne namene, je pa še kakšnih 15 tisoč takšnih, ki pač delujejo bolj v svoje namene ali pa v namene njihovih ustanoviteljev. In zanje je šlo v bistvu še enkrat več denarja kot za investicije v zdravstvo. In v prihodnjih desetih letih situacija ne bo nič boljša, če se to ne bo spremenilo. Zdaj temu lahko rečete ideologija, lahko rečete ne vem, karkoli, ampak na koncu govorijo številke," je povedal predsednik vlade.

"Naš bruto domači proizvod je takšen, kakršen je. Čudežno se ne bo povečal, nafte ne bomo odkrili. Edini resni razvojni potencial smo sami, se pravi ljudje. Tudi v to premalo vlagamo in se je treba odločiti o prioritetah in odločanje o prioritetah v zadnjem desetletju je bilo, kar se zdravstva tiče, napačno. Napačno in tega se ne da popraviti v enem letu, ne da se popraviti niti v enem mandatu. Če hočete, da ponovim številke od zadnjič, jih bom z veseljem ponovil," je povedal predsednik vlade.
Prav tako je dejal, da je ključni izziv za novega ministra za zdravje seveda še vedno trajajoča epidemija oziroma pandemija. 2Tudi o tem ste veliko govorili. Dejstvo je, da je pred nami tretji val. O tem, ali bo tretji val, ali ga ne bo – ni dileme, bo, zaradi novih verzij virusa po celi Evropi in tudi pri nas. Vprašanje je samo kako močan bo. Dejstvo je, da imamo trenutno dva nasprotujoča trenda. Po eni strani se nam zmanjšuje število obolelih, ki pač terjajo ali pa za katere je potrebno bolnišnično zdravljenje. Hvala bogu tudi se je drastično zmanjšalo število umrlih po tem, ko smo precepili stanovalce v domovih za starejše, v nekaterih drugih zavodih, kjer je bilo tveganje največje. In seveda to je dober trend, ki pa kot vemo iz prejšnjih valov, ne bo trajal v nedogled, kajti v nasprotno smer gre pač trend povečevanja števil okužb," je dejal premier Janez Janša.

Predsednik vlade je tudi dejal, da se je po sprostitvah v šolstvu in v otroškem varstvu povečalo število okužb med mlajšimi. "To ne predstavlja takoj pritiska na bolnišnice. Zdaj pa beležimo tudi porast okužb med starejšo generacijo in ta je seveda tukaj najbolj prizadeta z epidemijo, tako da v nekaj tednih, žal, moramo računati na to, da se bo trend obrnil. Že tako nekatere regije, ki so bile v oranžni barvi postajajo rdeče zaradi različnih razlogov in tukaj je skrajna previdnost potrebna še naprej," je poudaril premier Janez Janša." Ključno tveganje, kot opozarja Evropski center za obrambo pred nalezljivimi boleznimi so nove verzije virusa. Teh mutacij je veliko, tudi naša stroka beleži mutacije, ki so bile očitno značilne samo za nas ali pa so še vedno. V sosednjih državah so verzije, ki so izjemno, ki so bolj nevarne od tistih, s katerimi so se mi soočali. In pač pred nami so še tedni in, se bojim, tudi meseci, ko bomo še vedno soočeni z epidemijo, in to bo seveda, kot je bilo ravno prej rečeno, ključni izziv za novega ministra za zdravje," je še poudaril premier Janez Janša.

V nadaljevanju je povedal tudi, da smo konec decembra oziroma po božiču skupaj z ostalo Evropsko unijo pričeli s cepljenjem. "Najave dobav cepiv so bile takrat večje kot pa so se dejansko zgodile v dveh mesecih. Tudi za prihodnje mesece obstaja rahla skepsa glede samih najav dobav. Če naredimo neko primerjavo, vidimo, da je Evropa od božiča do zdaj, se pravi nekje v dveh mesecih uspela pocepiti dobre 4 % prebivalstva. Če bi bil ta trend enak tudi v naslednjih mesecih, potem bi epidemija trajala še leta. Dobave so, najave dobav cepiv so vseeno bolj optimistične, kljub temu pa se ravno v tem tednu, ko se pripravljamo na zasedanje evropskega sveta, pač veliko ukvarjamo z učinkovitostjo teh skupnih evropskih dobav, ker so bile očitno nekatere pogodbe slabo podpisane, ker se cepiva, ki se pač proizvajajo na evropskih tleh, prodajo drugam kljub temu, da Evropa oziroma da smo kot Evropa investirali velika sredstva v razvoj teh cepiv in tudi v določena predplačila. Zdaj, to stanje se mora urediti in Evropa mora biti pač sposobna zagotoviti do junija, po našem mnenju, dovolj cepiva za vse svoje prebivalstvo. Če tega ne bo sposobna, potem se bo ponovila slaba izkušnja iz prvega vala epidemije iz lanskega leta. Ni pa razlogov, da se ne bi vložili dodatni napori in sredstva, da bi bilo to možno. Kajti, kot vidimo iz izkušenj tistih držav, ki so uspešnejše in niso v Evropski uniji, pač precepljenost, še posebej starejše populacije, učinkovito zaustavlja epidemijo in tudi preprečuje širjenje novih verzij," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Vlada bo v bližnji prihodnosti dopolnila strategijo cepljenja. Med prednostne kategorije bomo uvrstili vse tiste, za katere je predpisano obvezno testiranje iz razumljivih razlogov. Gre za šolstvo, gre za tiste, ki delajo v trgovini, taksiste recimo, vse tiste, ki zdaj zaradi visokega tveganja se morajo obvezno periodično testirati. Med to kategorijo bomo seveda uvrstili – to odgovarjam na eno od prejšnjih razprav – tudi Državni zbor in pač ostale dele kritične infrastrukture ali pa vodstvenega dela kritične infrastrukture tako, da bo možno bolj natančno pač ugotoviti ali pa določiti, kdaj bo do tega cepljenja prišlo, ne pa povsem natančno, ker smo pač odvisni od dejanskih dobav cepiva in ne od najav. Žal se to vedno razlikuje in zelo malokrat v pozitivno smer. Ampak vseeno se je ta situacija toliko razčistila, da je nekoliko lažje, da je možno nekoliko lažje načrtovanje, in to je eden od razlogov, da bo strategija cepljenja dopolnjena. Slovenija bo, tako kot tudi ostale države, iskala tudi dodatne možnosti dobave cepiv. Delamo napore v tej smeri. Še vedno pa je seveda v ospredju potrebno imeti varnost in seveda tudi verodostojnost in zaupanje v cepivo, sicer nismo nič s precepljenjem oziroma z nabavami nismo nič dosegli," je v svojem nagovoru še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"V prihodnjih dneh ali pa recimo v roku 10 dni, potem ko bo tudi jasno, kakšen bo izplen Evropskega sveta v četrtek in v petek, bomo vse poslanske skupine povabili na predstavitev naporov in ocen tako stroke kot vlade v naslednjih tednih spopada z epidemijo. Vnaprej vabim, da se tega sestanka udeležite. Tam bodo prisotni vsi tisti, ki imajo tudi, bom rekel, bolj podrobnejše strokovne odgovore na vprašanja, ki se postavljajo, in upam tudi, da bomo lahko bolj natančno predstavili tudi dinamiko cepljenja v prihodnje," je napovedal predsednik vlade.

V zaključku se je predsednik vlade Janez Janša še enkrat zahvalil za podporo, ki je bila v razpravi izražena kandidatu. "Verjamemo, da bo s svojimi izkušnjami in predvsem s tem, kar je že pokazal, nalogi kos. Gre za eno najzahtevnejših ministrstev v tem času, verjetno najzahtevnejše v času epidemije in dejansko človek, ki pristane na ta izziv in ki se ga resno loti, zasluži vso našo podporo," je zaključil premier Janez Janša.