V torek je bilo opravljenih 5115 PCR-testov, potrjenih pa 1097 novih okužb s SARS-CoV-2, to je 21,4-odstotni delež. Opravljenih je bilo tudi 19.962 hitrih antigenskih testov. Včeraj je bilo hospitaliziranih 648 bolnikov, 43 manj kot v ponedeljek, od tega 126 na intenzivni negi. Umrlo je 12 bolnikov, 10 v bolnišnicah, 2 v domovih. Med občinami glede na včeraj potrjene nove okužbe izstopajo: Celje (34), Cerknica (14), Domžale (22), Koper (66), Škofljica (20), Trebnje (16), Ljubljana (150) in Maribor (51). Sedemdnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 838, kar je bolje kot včeraj, ko je povprečje znašalo 879.

Pri primerjavi 14-dnevne incidence na 100.000 prebivalcev v Evropi za četrti in peti teden letošnjega leta je opazno zmanjšanje števila novih okužb na ravni EU za 7,6 odstotka. Slovenija zaznava 4,3-odstotni padec. Nekatere države se spoprijemajo s povečanjem števila novih okužb, od katerih s 47,6 odstotka izstopa Grčija, sledita ji Bolgarija in Finska s približno 30-odstotno rastjo, Belgija in Madžarska pa zaznavata nekaj manj kot 10-odstotno rast. Glede na 14-dnevno incidenco je še vedno na prvem mestu Portugalska s 1.214 primeri okužb, sledijo Češka z 914, Španija z 843 in Slovenija s 762 okuženimi na 100.000 prebivalcev. Podatek za Slovenijo za 17. februar je še boljši, in sicer 545 okuženih na 100.000.

Krek je opozoril na 7-dnevno incidenco, ki že nekaj dni ostaja na isti ravni in se ne zmanjšuje več, kar ni dobro. To lahko pomeni, da se je umirjanje epidemije ustavilo. Tudi zniževanje dnevnega števila novoodkritih primerov na milijon prebivalcev se je v zadnjih dneh zaustavilo in že več dni ostaja na isti ravni. Sosednje države, Italija, Avstrija in Hrvaška, so vse še eno stopnjo nižje kot Slovenija, a se tudi njihova raven že dalj časa ne spreminja. Glede obsega testiranja primerjava med državami pokaže, da ta ukrep najbolj učinkovito uporabljajo v Avstriji, sledi jim Slovenija, manj učinkovite so Italija, Nemčija, Hrvaška in Madžarska.

Februarja bo Slovenija prejela 78.390 odmerkov cepiva podjetja Pfizer, 13.200 odmerkov cepiva podjetja Moderna in 36.000 odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca, kar je skoraj 10.000 odmerkov manj, kot je bilo napovedano pred tednom dni. V februarju je to skupno 127.590 odmerkov. V marcu je predvidena dobava 99.450 odmerkov cepiva Pfizer, 30.000 odmerkov cepiva Moderna, za cepivo podjetja AstraZeneca ni podatkov. Trenutno je z enim odmerkom cepljenih 70.888 oseb, z dvema pa v celotnem obdobju do 14. februarja 47.693 oseb. Število neželenih učinkov pri cepivu Pfizer je 1312, za cepivo Moderne 6, za cepivo AstraZenece 5. 

Na podlagi ugotovitev posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ na sestanku 9. februarja so bile pripravljene posodobljene smernice glede prednostnih skupin za cepljenje proti covidu-19 in oblikovana priporočila za uporabo posameznih cepiv v trenutnih razmerah, ko so količine posameznih cepiv zelo omejene.

Tako se mRNA cepiva proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna praviloma uporabljajo: za osebe, stare 80 let in več, za oskrbovance v DSO in za zdravstvene delavce, stare 65 let in več, za vse, ki še niso bili cepljeni. V nadaljevanju se bodo ta cepiva uporabljala po naslednjem vrstnem redu: 1) za osebe, stare 75 let in več, 2) za osebe, stare 70 let in več, ter posebej ranljive kronične bolnike ne glede na starost in 3) za osebe, stare 65 let in več.

Zdaj se glede na dostopnost cepiv cepivo AstraZenece uporablja za posebej ranljive kronične bolnike, stare od 18 do 64 let, lahko tudi starejše s kroničnimi boleznimi ali brez njih, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje, po presoji izbranega osebnega zdravnika. Če je več posebej ranljivih kroničnih bolnikov iz iste skupine, imajo prednost starejši. To cepivo se uporablja tudi za cepljenje nepokretnih oseb na domu ne glede na starost, za cepljenje zdravstvenih delavcev in sodelavcev, starih od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni, za cepljenje institucionaliziranih oseb, to so varovanci in zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, CIRIUS-ih, zaporih in drugih podobnih ustanovah, starih od 18 do 64 let, ki še niso bile cepljene, za cepljenje zaposlenih in učencev šol za osebe s posebnimi potrebami, starih od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni.

Prednostni vrstni red za cepljenje nepokretnih oseb se določi v skladu s strategijo cepljenja glede na starost oziroma pridružene bolezni. Najprej so na vrsti stari 80 let in več ter posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost – prednost imajo starejši. Bodo pa po zagotovilih Kreka v naslednjem tednu cepljeni že vsi 80-letniki, ki so se prijavili.

Podatkov o tem, koliko je lažno pozitivnih hitrih testov, na NIJZ ne dobivajo. Pridobivanje novih kadrov za NIJZ je predvideno, kar je potrdilo tudi Ministrstvo za zdravje, zato se že pripravljajo na drugačno organizacijo dela.