Sestanek je vodil namestnik generalnega sekretarja za skupno varnostno in obrambno politiko in krizno odzivanje Charles Fries, kot predstavnik Evropske službe za zunanje delovanje. V uvodnem delu je predstavil stanje na nekaterih misijah in operacijah, ter napovedal predvidene časovne okvirje za začetek delovanja Evropskega mirovnega sklada, ki bo pomembno vplival na nadaljnji razvoj misij.

Direktorji tria držav predsedujočih Svetu EU - Nemčija, Portugalska in Slovenija, so pozdravili prizadevanja za izboljšanje popolnjevanja osebja in zmogljivosti na misijah. Generalni direktor direktorata za obrambno politiko Ministrstva za obrambo mag. Uroš Zorko je povedal, da bomo letos povečali prispevek v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, EUTM Mali ter, kot načrtovano, sodelovali v bojni skupini EU v drugi polovici leta.

V drugem delu so namestnik generalnega sekretarja Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) Charles Fries, izvršni direktor Evropske obrambne agencije Jiří Šedivý, predstavnik Evropske komisije Diego de Ojeda, direktor direktorata za obrambno industrijo in vesolje Francois Arbault ter generalni direktor EU vojaškega osebja Hervé Bléjean odprli razpravo o nadaljevanju procesa Strateškega kompasa. Govorili so o usmerjevalnem dokumentu, ki predstavlja predvideno strukturo Strateškega kompasa po posameznih poglavjih in predhodno posredovana vprašanja o treh stebrih, ki so krizno upravljanje, odpornost in partnerstva. Vse države članice so v nadaljevanju predstavile svoje začetne ocene in predloge glede vsebine končnega dokumenta, ki naj bi bil sprejet marca 2022. Pri tem so večinoma izpostavile bolj robustne in fleksibilne mandate misij EU za krizno upravljanje in nujnost zagotavljanja potrebnih sredstev. Glede partnerstev je generalni direktor mag. Zorko izpostavil, da gre za prioriteto Slovenije predvsem v smislu okrepljenih transatlantskih vezi, sodelovanja med EU in Natom ter vključevanja držav Zahodnega Balkana v evropske pobude na področju varnosti in obrambe. Rdeča nit razprav vseh držav članic je bilo zavzemanje za bolj učinkovito uporabo že obstoječih pobud, mehanizmov in členov iz temeljnih pogodb Evropske unije. Precejšnjo podporo so dobili tudi predlogi za krepitev partnerskih odnosov s strateškimi partnerji, še posebej nizozemski predlog o vključevanju ZDA, Kanade in Norveške kot tretjih sodelujočih držav v projekt vojaške mobilnosti v okviru Stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO).