Republika Slovenija se sicer uvršča med države z visoko stopnjo varnosti, vendar lahko sodobni varnostni izzivi v soseščini in širše posredno in neposredno vplivajo na varnost naše države in vseh nas. V tem pogledu strateški nacionalni interes še naprej ostajajo varnostna stabilizacija in vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije, njihovo povezovanje ter vzdržen razvoj in napredek.

Republika Slovenija je pripadnike Slovenske vojske v mednarodno operacijo prvič napotila prav v regijo Zahodnega Balkana, kjer so do zdaj sodelovali v 30 različnih operacijah s skupno preko 14.000 pripadnikov. Danes več kot 75 odstotkov v mednarodne operacije in misije napotenih pripadnikov Slovenske vojske deluje prav na Zahodnem Balkanu. Kontingenti Slovenske vojske sodelujejo v Natovi operaciji Kfor na Kosovu (z našim največjim, skorajda 250-članskim kontingentom), v operaciji EU Eufor Althea v Bosni in Hercegovini z devetimi pripadniki ter v Natovih poveljniško-svetovalnih strukturah v Sarajevu, Beogradu in Skopju s skupno sedmimi pripadniki. Od leta 2016 je Slovenija neprekinjeno uspešno vodila tudi Natovo pisarno v Skopju, ki bo z marcem zaprla svoja vrata, saj je Severna Makedonija medtem že postala polnopravna članica Nata.

Že 42. slovenski kontingent v operaciji Kfor na Kosovu je včeraj, 8. februarja, prvič obiskal tudi minister za obrambo Matej Tonin skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, in izrazil nadaljnjo trdno zavezanost tej operaciji in širši regiji ter s strani poveljnika Kfor tudi tokrat prejel pohvale glede profesionalnosti, izurjenosti in dodane vrednosti pripadnikov Slovenske vojske v operaciji zaradi poznavanja jezika in kulture. Del slovenskega kontingenta tvorijo tudi civilni strokovnjaki, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami svetujejo pri razvoju kosovskih varnostnih sil ter kot politični svetovalci neposredno poveljniku Kfor.

Sodelovanje v operacijah na Zahodnem Balkanu v prihodnje

Sodelovanje v operacijah na Zahodnem Balkanu ostaja prioriteta, pri čemer bo večji poudarek v prihodnje namenjen kvalitativnemu vidiku sodelovanja, glede na zunanjepolitične ambicije Slovenije v regiji in na drugih kriznih območjih ter omejene kadrovske vire Slovenske vojske. Postopna delna rekonfiguracija prispevka v Kfor, ki sicer ostaja najštevilčnejši kontingent Slovenske vojske v tujini,  vodi v smer zmanjšanja kinetičnih nalog Slovenske vojske v dogovoru z zaveznicami. Del sil iz Kfor bo postopno preusmerjen v operacijo Eufor Althea v Bosni in Hercegovini, v misijo EU v Maliju in v nadaljnje angažiranje v preoblikovanih misijah v Iraku. Kot je na novinarski konferenci napovedal generalni direktor Zorko, se bo skladno z ambicijami in lastnimi potrebami krepila tudi pripravljenost naših enot v okviru Natovih odzivnih sil (NRF), Natove pobude pripravljenosti (NRI) in v času slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021 tudi v Bojni skupini EU.

Generalni direktor Direktorata za obrambno politiko je poudaril, da se bodo prilagoditve zgodile postopno, v dogovoru in skladno z zmožnostmi tekom letošnjega in tudi še v naslednjem letu.  Kot je pojasnil, bi lahko bil naslednji kontingent, ki bo napoten v operacijo Kfor v aprilu do 30 pripadnikov manjši. Prispevek  v operacijo Eufor Althea v Bosni in Hercegovini pa se bo povečal na 20 pripadnikov in nadgradil s civilnim medresorskim  prispevkom. Prilagoditve bodo okrepile prispevke k mirovnim in stabilizacijskim naporom mednarodne skupnosti, hkrati pa se bo omogočil tudi močnejši razvojni potencial Slovenske vojske.

Video posnetek konference (youtube MO)