Tudi na ministrstvu smo namreč v predlogu obsežnejše novele Kazenskega zakonika, ki smo ga javnosti predstavili 21. 7. 2020, umestili spremembe na področju kaznivih dejanj v spolno nedotakljivost tako, da bosta temeljni obliki kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja podani že, če bosta storjeni proti volji žrtve (in brez uporabe sile ali grožnje s strani storilca).

Rešitev predstavlja pomemben korak v smeri modela soglasja in temelji na ugotovitvah empirične študije z naslovom »Sila, objektivno sposobna streti odpor« iz novembra 2019, ki je pokazala  pomanjkljivosti trenutnega, že desetletja obstoječega modela prisile. Od predloga Inštituta 8. marec se razlikuje le v tem, da predlaga tako imenovani model veta (torej izrečenega nesoglasja), ki je bil s strani strokovne skupine prepoznan kot najbolj vzdržen, torej takšen, ki bo slovenskim organom odkrivanja in pregona dejansko dal orodje za učinkovitejši pregon tovrstnih kaznivih dejanj, in bo zagotavljal tudi pravno varnost udeležencev v postopku.