Skoči do osrednje vsebine

Mednarodni dan carine letos pri nas v znamenju koronakrize in Brexita

Carina zaradi korona krize in Brexita spet pridobiva na pomenu v javnosti.

Mednarodni carinski dan (ICD) 26. januarja 2021 bo letos posvečen skupnim prizadevanjem carine za izhod iz koronavirusne krize in podporo ljudem in podjetjem s krepitvijo globalne oskrbovalne verige, okrepitvijo sodelovanja, učinkovito izrabo tehnologij in postavljanjem "ljudi" v središče procesa preobrazbe s sloganom „Carina krepi okrevanje, obnovo in odpornost družbe za trajnostno oskrbovalno verigo“.

Skrb za varnost in skokovita rast spletne trgovine

Kot na številna druga področja je tudi na področje delovanja carinskih služb v svetu najmočneje vplivala zdravstvena kriza zaradi pandemije povezane z COVID-19. Carinske službe so se čez noč znašle v spremenjeni vlogi, saj se je obseg mednarodne trgovine na eni strani občutno zmanjšal, na drugi strani pa je skokovito narasla spletna prodaja iz tretjih držav, ki je prav tako pod nadzorom carinskih služb. V teh časih se je pokazal predvsem pomen, ki ga imajo carinske službe pri pospeševanju trgovine, zaščiti notranjih trgov in zaščiti prebivalstva.

Potrebno je bilo zagotoviti nemoteno izvajanje že tako prizadete mednarodne trgovine z povečanjem deleža elektronsko izvedenih postopkov, dodatnimi plačilnimi ugodnostmi, carinskimi poenostavitvami  in povečanjem hitrosti izvajanja carinskih postopkov, predvsem tistih povezanih z uvozom zaščitne opreme, ki je bila nujno potrebna. Pri pospeševanju zakonite trgovine pa je bilo potrebno paziti tudi na to, da se na trg ne sprosti neustrezna ali oporečna zaščitna oprema, kasneje pa tudi cepiva proti COVID-19. Na žalost se je tudi pri tej opremi pokazalo, da so nekateri skušali krizo izkoristiti za hiter zaslužek, saj se je na trgu hitro pojavila neustrezna in ponarejena  zaščitna oprema.

Ker se na globalnem nivoju že kažejo znaki umirjanja koronavirusne krize Svetovna Carinska Organizacija (WCO*) kot prioriteto svojega delovanja izbrala zgoraj navedeni slogan. Nedvomno bo tudi pri okrevanju, obnovi in odpornosti družbe za trajnostno oskrbovalno verigo carina odigrala enako pomembno vlogo kot jo je pri spopadanju z krizo.

Tudi v Republiki Sloveniji je Finančna Uprava Republike Slovenije (FURS) - znotraj katere deluje carinski del službe - izvajala številne ukrepe za pospeševanje carinskih formalnosti, zlasti tistih povezanih z zaščitno opremo, ob sočasni skrbi za varstvo in varnost državljanov EU. Slovenija je glede pospeševanja trgovine, ciljnega izvajanja kontrol in hitrosti obdelave posameznih carinskih deklaracij že nekaj let v samem vrhu Evropske Unije. Carinski elektronski sistemi so na razpolago 24 ur na dan in vse dni v letu, blago se carini na lokacijah v podjetjih oz. v logističnih centrih, carinske deklaracije, ki so izključno elektronske, so obdelane v nekaj minutah, nivo odrejenih kontrol pa je sorazmerno nizek.

Kaj nas čaka? Najprej Brexit, sledi carinjenje spletnih pošiljk tudi pod 22 eur

Letošnje leto bo v carinskem delu FURS zelo pestro. Začelo se je z izstopom Združenega Kraljestva (ZK) iz EU, kar je pomenilo, da so se v mednarodni trgovini med ZK in EU čez noč pričele izvajati carinske formalnosti. Nadaljevalo pa se bo z uvajanjem novega uvoznega kontrolnega IT sistema, skozi katerega bodo carinske službe držav članic EU začele izvajati sistematično elektronsko analizo tveganja (vidik varstva oziroma varnosti) na področju malih spletnih pošiljk (15. 3. 2021). Sledi nov carinski uvozni IT sistem (1. 6. 2021) in spremembe na področju carinjenja malih spletnih pošiljk, za katere se s 1. 7. 2021 ukinja prag oprostitve DDV, ki je bil do sedaj določen na 22 evrov. Vse navedeno sicer prinaša znatno povečanje obsega dela carinskega dela službe, pa kljub temu na drugi strani tudi optimizacijo, saj se bodo vsi postopki izvajali popolnoma elektronsko, s pomočjo elektronske analize tveganja. S tem pase bo nedvomno dvignil nivo zaščite notranjega trga EU.

Več povezav z pomembnimi informacijami:

*WCO je Svetovna carinska organizacija je bila ustanovljena leta 1952 s konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, ki se je prvič sestal 26. januarja 1953. Danes ima Svetovna carinska organizacija s sedežem v Bruslju 180 članic, ki pokrivajo kar 98% svetovne trgovine. Slovenija je med njimi od junija 1992.